Torek, 25. 3. 2025, 13.32
6 ur, 21 minut
Vlada Grenlandije trdi, da delegacija ZDA ni vabljena na obisk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Grenlandska vlada je v ponedeljek zatrdila, da ni povabila nobenih predstavnikov ZDA niti na zasebni niti na uradni obisk. Tako se je odzvala na izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo ameriška delegacija Grenlandijo ta teden obiskala na povabilo.
Donald Trump je v ponedeljek dejal, da je obisk na Grenlandiji znak prijateljstva. "To je prijaznost, ne provokacija. Številni prebivalci Grenlandije bi radi videli, da se nekaj zgodi v zvezi z njihovo zaščito in oskrbo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trump po seji vlade.
Ameriški predsednik je še dejal, da bo Grenlandijo obiskal državni sekretar Marco Rubio.
Po navedbah Bele hiše bo Usha Vance, žena podpredsednika ZDA J. D. Vancea, s spremljevalci na Grenlandiji, ki je del Danske, od četrtka do sobote. Žena podpredsednika bo obiskala nacionalno dirko s pasjimi vpregami v kraju Sisimiut na severozahodni obali, sporočilo Bele hiše navaja AFP.
Po navedbah odhajajočega grenlandskega premierja Muta Egeda bo ta teden na obisku tudi svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, ameriški mediji pa so poročali, da bo na obisku še minister ZDA za energijo Chris Wright.
Grenlandska vlada zagotavlja, da ni poslala nobenega vabila
Odhajajoča grenlandska vlada je v ponedeljek v odzivu na družbenem omrežju Facebook zagotovila, da ni poslala nobenega vabila predstavnikom ZDA, saj trenutno v državi poteka menjava oblasti.
Na predviden obisk ameriške delegacije na Grenlandiji se je odzvala tudi danska premierka Mette Frederiksen. Za radijsko postajo DR je danes dejala, da obisk očitno ni namenjen temu, kar Grenlandija potrebuje ali želi. Poudarila je, da gre za nesprejemljiv pritisk na Grenlandijo in Dansko. "Temu pritisku se bomo uprli," je dejala.
Trump je od prevzema funkcije večkrat javno izrazil željo po zasedbi Grenlandije, češ da jo ZDA potrebujejo iz varnostnih razlogov. Njegove ozemeljske težnje povzročajo skrbi tako v Köbenhavnu kot v grenlandski prestolnici Nuuk.
Grenlandija obsega nekaj več kot dva milijona kvadratnih kilometrov, je največji otok na svetu in hkrati eden od človeku najmanj prijaznih krajev, saj led stalno prekriva približno 80 odstotkov otoka. S približno 57 tisoč prebivalci je Grenlandija tudi eno najredkeje poseljenih območij.
Pomembna je zlasti zaradi strateške lege ter zalog surovin, redkih kovin in mineralov, kot so železo, uran, nikelj, platina, titan in baker.
Politične stranke na Grenlandiji so si enotne glede želje po neodvisnosti, ne pa tudi glede časovnice takšnega, predvsem z gospodarske perspektive, zahtevnega podviga. Obenem so si na otoku enotni, da nočejo postati del ZDA.
Iz Köbenhavna in Bruslja Američanom prav tako sporočajo, da ne bodo sprejeli predaje Grenlandije.
