Veliki oljni madeži sredi Jadrana: ali nas morajo skrbeti?

Na okoli 60 satelitskih posnetkih, narejenih med letoma 2003 in 2011, so odkrili madeže, velike od sto kvadratnih metrov do kar 108 kvadratnih kilometrov, poroča hrvaški Jutarnji list.

Vsi nastanejo ponoči

Največ madežev se pojavlja vzdolž rednih mednarodnih ladijskih linij od severozahoda proti jugovzhodu, na meji med hrvaškim in italijanskim morjem. Vsi so nastali ponoči, saj so na posnetkih vidni šele dopoldne.

Gre za odpadne vode tankerjev

Strokovnjaki domnevajo, da so oljne madeže za seboj pustile velike ladje, ki prevažajo različno strupene snovi, vključno z nafto in naftnimi derivati. Po vsej verjetnosti so posledica pranja ladijskih rezervoarjev za tekočine s sredstvi, ki na morski površini pustijo tanek sloj različnih aktivnih snovi, lahko pa gre za sproščanje balastne vode in druge ladijske odpadne vode.

Na Hrvaškem od 214 primerov onesnaženj kaznovan le en povzročitelj

Na hrvaškem ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo so za hrvaški časnik povedali, da so v letih od 2008 do 2015 prejeli 214 opozoril o morebitnem onesnaženju morja. Od teh so preverili 36 primerov, v desetih primerih so onesnaženje potrdili in le v enem primeru so izvedli sanacijo, saj so bili preostali označeni za nenevarne. Povzročitelj je bil kaznovan le v enem od teh primerov.

Kot pravi Vjeran Piršić, hrvaški predstavnik za odnose z javnostmi skupine Jadranskih okoljskih nevladnih organizacij, Hrvaška nima pravnih predpisov, s katerimi bi težavo reševala, ker se ZERP ne izvaja v celoti. Hrvaška nima razvitega niti sistema nadzora, s katerim bi ugotovili, katera ladja je madež povzročila, da bi ladjarje sankcionirali, je povedal.

Ali madeži vplivajo na naše morje?

Trenutno madeži na nas ne vplivajo, a nas lahko dosežejo z morskimi tokovi. Posredni vplivi so trenutno zelo minimalni, pravi Steffe Arturo, vodja sektorja za varovanje obalnega morja (SVOM) na upravi za pomorstvo.

Največje količine nafte gredo v Trst, ki je največje naftno pristanišče v Italiji. Težava našega morja je, da gre za zaprto morje, kjer je slaba izmenjava vodnih mas in bi bili še toliko hitreje v težavah kot kje drugje, je tveganje pojasnila Zorka Sotlar, vodja sektorja za vodno območje Jadranskega morja na agenciji za okolje.

Če bi nas madež dosegel, bi to bila velika težava. Posledice najslabšega scenarija pri nas bi bile hude, pojavila bi se verižna reakcija na vseh področjih. "Lahko se zgodi. Zato moramo biti pripravljeni, se tega zavedati in poskrbeti vsaj za minimalna sredstva, s katerimi lahko v primeru izlitja zmanjšamo posledice," dodaja Arturo.

Pri nas so primeri večjih onesnaženj z oljnimi madeži redki

V zadnjih petih letih je bilo takšnih izlitij okrog pet, je povedal Arturo. Primerov, kot je manjši izliv olja in goriva ob potopitvi manjšega čolna, je več, približno eden na teden.

"Ocena tveganosti je v našem morju precej velika, ne le zaradi prometa, ki pride v Slovenijo, temveč tudi zaradi tranzita, ki gre v Trst. Ravno pred dvema tednoma smo imeli primer alarma. V Tržaškem zalivu naj bi se zgodil izliv iz tankerja, ki je bil na sidrišču v Trstu. Ker je pihal severni veter, bi lahko madež dosegel slovensko obalo. Takoj smo preverili stanje in na srečo ugotovili, da je šlo za lažni alarm, a to so stvari, ki se lahko zares zgodijo v vsakem trenutku."

Satelitske posnetke SVOM pregleduje dvakrat mesečno

Prek Evropske agencije za pomorsko varnost imajo naročeni dve satelitski sliki območja na mesec, pove Arturo. Na njih odkrijejo morebitno onesnaženje, inšpekcija pa nato posamezni primer na podlagi slike razišče in če povzročitelja odkrije, tega sankcionira, kar se zgodi približno enkrat letno.

Čeprav madeži nastanejo ponoči, lahko ladjo izsledijo po njeni poti in smeri, v kateri madež potuje. Če gre za bolj prometno pot, je dokazovanje posameznim ladjarjem zapleteno. Poleg kazni morajo ladjarji poravnati še stroške sanacije, zato so za primer razlitja običajno tudi zavarovani.

Odpreti je treba razpravo o tem, koliko prometa bo naše morje še preneslo

Kot pravi vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros, se nihče ne loteva tega vprašanja.

Razvoj gre v smeri razširitev pristanišč, med katera spada tudi Luka Koper, in s povečevanjem prometa se bo tudi onesnaževanje povečalo.

"Ne vemo, kakšna onesnaževala spuščajo v vodo, da o tujerodnih vrstah, ki pridejo z ladjami in uničujejo naše, niti ne govorimo. Vse to je načeloma regulirano, a mornarji nam bodo povedali, da se v mednarodnih vodah, ponoči, ko ni nikjer nikogar, stvari izvajajo drugače, kot so predpisane na papirju," razmišlja Štrosova.

Kot pravi, je morje zapostavljen ekosistem, ker je daleč od oči.

Po mnenju Štrosove je treba uvesti stroge sankcije in izvajati nadzor.