Torek, 23. 9. 2025, 19.09
3 ure, 47 minut
Velika nevarnost za Evropo: "Ohraniti morate mirno kri"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
V 19. stoletju evropske države niso mogle odgovoriti na visoke ameriške carine s svojimi carinami, ker so potrebovale ameriški trg. Je podobno zdaj, v času Trumpove carinske vojne?
Ameriški predsednik Donald Trump želi s carinami premagati Evropo in Kitajsko. Njegov pristop ni tako neracionalen, kot nekateri menijo, pravi gospodarski zgodovinar Werner Plumpe.
Werner Plumpe je nemški gospodarski zgodovinar, ki se je posvetil tudi preučevanju trgovinskih vojn. Današnje gospodarske razmere se mu zdijo do določene mere podobne kot v 19. stoletju. Tako kot Velika Britanija v 19. stoletju tudi ZDA danes prihajajo iz zelo močnega položaja, vendar izgubljajo tla pod nogami, je dejal zgodovinar za švicarski medij Aargauer Zeitung.
So ZDA pripravljene tvegati razpad svetovnega gospodarstva?
Ameriška predsednika Barack Obama in Joe Biden sta že želela upočasniti vzpon Kitajske, zlasti z blokiranjem prenosa tehnologije. Donald Trump uporablja proti Kitajski tudi carinsko politiko.
S tem so ZDA, za razliko od Velike Britanije pred letom 1914, ko je ta še sprejemala svetovno trgovino in njene koristi, pripravljene vzeti v račun propad svetovnega gospodarstva oziroma svetovne trgovine.
Svet brez reda?
Takšna ameriška politika po Plumpejevih besedah ustvarja novo, neurejeno dobo, kar spominja na obdobje svetovne zgodovine pred Napoleonskimi vojnami na prelomu 18. in 19. stoletja. Takrat sta se za prevlado v Evropi bojevali Velika Britanija in Francija, zaradi česar ni bilo prevladujoče sile, ki bi vsilila mednarodni red.
Tako kot je bila v času britanske prevlade v 19. stoletju ZDA vzpenjajoča se sila, ima v 21. stoletju vlogo vzpenjajoče se sile Kitajska, ZDA pa so v položaju, v kakršnem je bila ob koncu 19. stoletja Velika Britanija.
Nazadnje je po uničujočih vojnah z Napoleonom zmagala Velika Britanija in vzpostavila svoj red, tako kot ZDA po drugi svetovni vojni.
Večpolarna sedanjost in trgovinski sporazumi
"Dokler ena stran ne zmaga, je potencial za konflikt izjemno visok. Časi nereda nikakor niso ugodni, vendar red, ki deluje šele po veliki vojni, ni alternativa, vsaj v današnjem času ne," pravi Plumpe.
Zgodovinar nima veliko upanja na mirnejše čase na svetu. "Videti moramo, kako se lahko spopademo z večpolarno sedanjostjo brez večjih zaostritev. Trumpova politika carinskih sporazumov ima v tem pogledu morda prednosti. Sili k trdim pogajanjem, a se izogiba odprti vojni. Da bi Evropa v tem uspešno sodelovala, mora najprej jasno opredeliti svoje skupne interese. A stara celina je daleč od tega," trdi Plumpe.
Plumpe: Trump ne deluje neracionalno
V svoji knjigi o zgodovini trgovinskih vojn je Plumpe napisal, da si velike države, ki imajo velik notranji oziroma domači trg, lahko privoščijo takšne konflikte za uveljavljenje svojih interesov. Zato se zgodovinarju ne zdi, da Trump s svojo carinsko politiko deluje neracionalno.
Trump se obnaša nepredvidljivo, ker misli, da bo tako lažje dosegel svoje, je prepričan Plumpe, ki svetuje, da je treba pri tej Trumpovi taktiki ohraniti mirno kri.
Določeno vlogo pri ameriških potezah imajo morda tudi zgodovinske izkušnje. V 19. stoletju so imele namreč ZDA tako velik gospodarski zagon, da so se morale evropske države sprijazniti s takratnimi visokimi ameriškimi carinami in niso mogle sprejeti protiukrepov, če niso hotele izgubiti privlačnega ameriškega trga.
Se Evropa sploh lahko gospodarsko loči od ZDA?
Vendar Plumpe dvomi, da se bo Trumpovo upanje, da bo ponovno vzpostavil nekdanjo ameriško moč, uresničilo. A obenem opozarja, da je tudi za evropska gospodarstva nepredstavljivo, da bi se ločila od ameriškega gospodarstva.
Plumpe meni, da bi ZDA in Evropa morali doseči dogovor, kar pa predpostavlja, da morajo skupaj vedeti, kaj hočejo.
Bodo male države, ki veliko izvažajo, velike poraženke?
Plumpe se strinja z mnenjem, da bodo verjetno velike poraženke v prihodnjih letih srednje velike in majhne države, ki veliko izvažajo – države, kot sta Nemčija in Švica. Te so namreč zelo odvisne od svetovnega gospodarstva, nimajo pa moči, da bi ga same regulirale. So oportunistke, ki se prilagajajo redu, niso pa to države, ki ustvarjajo red, pojasnjuje zgodovinar.
Bo Švica velika poraženka novih svetovnih gospodarskih razmerij?
Trump kot svoj navdih navaja protekcionistično politiko ameriškega predsednika Williama McKinleyja s konca 19. stoletja. Takrat so carine zagotavljale, da se je zlasti sever ZDA industrializiral. Lahko podobno uspe Trumpu, ki želi ponovno industrializacijo ZDA?
ZDA in poceni blago z vsega sveta
"Takrat je moral vsak, ki je želel biti prisoten na ameriškem trgu, vanj vlagati. Podobno je tudi danes. V 19. stoletju so tuja podjetja, kot je nemška kemična industrija, prispevala k modernizaciji Amerike. Toda Trump pozablja na eno stvar: za razliko od sveta pred letom 1914 so ZDA danes svetovni prvak v uvozu. Odvisne so od sveta, ki jim dobavlja poceni blago, ki ga potrebujejo za svoje vsakodnevne potrebe," poudarja Plumpe.
Kot pravi zgodovinar, imajo ZDA danes tudi slab izobraževalni sistem in neugodno demografijo. Za nadomestitev uvoza bi verjetno potrebovali Američani tudi drugačno delovno etiko. Ameriško gospodarstvo ima odlične lastnosti, vendar je vprašljivo, ali lahko vedno konkurira visoko učinkoviti kitajski industriji.
Želi Trump Evropo prisiliti v skupni boj proti Kitajski?
"Večino ameriškega uvoza sestavlja preprosto blago, izdelano z visoko učinkovitostjo na Kitajskem. Praktično nemogoče je tukaj hitro zgraditi industrijo, ki bi lahko dobavljala tako poceni kot Kitajska. V vsakem primeru bo drago," opozarja.
Bo Trump lahko s carinsko vojno spravil v kot Kitajsko in dosegel ponovno industrializacijo ZDA? Plumpe o tem dvomi.
Na vprašanje, ali Trump napada Evropejce, ker jih želi prisiliti v območje proste trgovine in v skupni nastop pri Kitajski, Plumpe odgovarja: "Slišal sem že za to teorijo, vendar ne verjamem, da bi takšna strategija vodila do uspeha."
Evropska odvisnost od Kitajske in Indije
Delež svetovnega Juga v svetovni trgovini se namreč nenehno povečuje. Indija dosega velik napredek, napreduje tudi Indonezija, do razvojnih skokov prihaja tudi v Afriki. Delitev sveta na polarizirane regije, ki nato tekmujejo med seboj, po Plumpejevem mnenju z gospodarskega vidika ni posebej pametna.
"Evropa je močno odvisna od sodelovanja s Kitajsko ali Indijo. Na primer, ne moremo preprosto sami proizvajati vseh svojih zdravil, ker bi to uničilo naše sisteme zdravstvenega zavarovanja," je dejal Plumpe.
Visoke Trumpove carine proti Švici
Na vprašanje, ali je Trump uvedel tako visoke carine proti Švici, ker je ta gospodarsko velika, a politično majhna, je Plumpe odvrnil: "Na to vprašanje ne morem odgovoriti. Opazil pa sem, da se Trump občasno obnaša nepredvidljivo. Verjetno zato, ker misli, da bo tako lažje dosegel svoje. Če pa boste ohranili mirno kri in bili preračunljivi, bi to moralo biti obvladljivo."
