Sreda, 18. 11. 2020, 12.00
4 leta
Več tisoč ljudi se je zbralo v Vukovarju, da se spomnijo tragičnega padca mesta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
2
Več tisoč ljudi se je danes v Vukovarju spomnilo tragičnega padca mesta ob Donavi med vojno leta 1991. Spominskega sprevoda se je zaradi epidemije novega koronavirusa udeležilo občutno manj ljudi kot prejšnja leta. Letošnji 18. november je prvič tudi državni praznik in dela prost dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje.
Vukovar za Hrvate pomeni simbol upora, poguma in trpljenja med zadnjo vojno. Letošnja spominska slovesnost se dogaja med epidemijo novega koronavirusa. Epidemiologi so priporočili, naj bo v spominskem sprevodu največ 500 ljudi, ki naj bi bili razdeljeni v skupine po največ 25 ljudi, razdalja med skupinami pa naj bi bila najmanj 50 metrov. Hrvaški mediji poročajo, da se je kljub priporočilom epidemiologov danes v Vukovarju zbralo več tisoč ljudi z vseh koncev Hrvaške, poroča STA.
Spominski program Vukovar – kraj posebne pietete so začeli na dvorišču bolnišnice, iz katere so srbski vojaki po zasedbi mesta odpeljali 260 ranjencev, hrvaških vojakov in zdravstvenih delavcev. Večino so ubili. Po molitvi pred bolnišnico se je začel sprevod po 5,5 kilometra dolgi spominski poti do pokopališča, navaja STA.
Na čelu sprevoda so bili veterani iz Vukovarja in člani družin umrlih hrvaških vojakov ter pogrešanih oseb. Udeleženci na začetku kolone so spoštovali priporočila epidemiologov o velikosti skupin in razdalji med skupinami. Nosili so zaščitne maske in spoštovali razdaljo tudi znotraj skupine. Videti je bilo mogoče veliko hrvaških zastav in domoljubnih sporočil. Vrhbosanski nadškof, kardinal Vinko Puljić, bo vodil mašo na spominskem pokopališču žrtev domovinske vojne, kar bo tudi konec uradnega dela slovesnosti. Državni vrh bo ob spomeniku na pokopališču položil vence in prižgal sveče, še poroča STA.
Med udeleženci tudi posebni odposlanec srbskega predsednika
V sprevodu ob 29. obletnici zloma hrvaške obrambe Vukovarja sta bila predsednika hrvaškega sabora in vlade Gordan Jandroković in Andrej Plenković. V koloni spomina je bil tudi podpredsednik vlade Boris Milošević, ki je tako postal najvišji predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem, skupaj s hrvaškim državnim vrhom se je poklonil žrtvam Vukovarja. Med udeleženci je bil tudi posebni odposlanec srbskega predsednika Veran Matić.
Matićev prihod in poklon žrtvam sta zelo dobro sporočilo, je novinarjem povedal Plenković, preden se je začel uradni del spominske slovesnosti. "To so pomembna sporočila. Govorijo o soočanju z zgodovino in dejstvu, da na ta način oblasti v Srbiji pošiljajo posebno sporočilo Vukovarju, žrtvi Vukovarčanov in hrvaških vojakov," je po navedbah STA izjavil Plenković.
Predsednik bo samostojno položil venec in prižgal svečo
Predsednik države Zoran Milanović se ni želel udeležiti spominskega sprevoda, temveč bo samostojno položil venec in prižgal svečo ob spomeniku na Ovčari, kjer je bilo prizorišče največjega pokola, potem ko so srbske sile vkorakale v Vukovar 18. novembra 1991. V sporočilu iz Milanovićevega urada so sporočili, da spominski sprevod predstavljajo ljudje, ne politične elite.
Na današnji dan pred 29 leti so pripadniki nekdanje JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, po trimesečnem obleganju vdrli v Vukovar. Po zavzetju mesta so zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množični poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Hrvaški viri navajajo, da je bilo med obleganjem ubitih približno tri tisoč hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti.
Iz mesta so pregnali več kot 22 tisoč prebivalcev. Številne so ujeli, več sto tudi ubili. Približno sedem tisoč ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo več sto Vukovarčanov.
Mnogo Vukovarčanov je ogorčenih, ker številni, ki so sodelovali v vojnih zločinih v Vukovarju, niso odgovarjali za grozodejstva. Vukovar so vrnili v hrvaški državno-pravni sistem 15. januarja 1998, ko je bila sklenjena mirna reintegracija do takrat okupiranega vzhoda države.
Mesto, ki je bilo med vojno popolnoma razrušeno, so obnovili. Med drugim so letos obnovili tudi enega simbolov upora med obleganjem, skoraj 50 metrov visok vukovarski vodni stolp. V prenovo stolpa, v katerem so uredili muzej in razgledno točko, so vložili približno 47 milijonov kun (6,3 milijona evrov).
Veliko več težav je pri vzpostavljanju zaupanja med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole. Večina Vukovarčanov že leta kot največjo težavo navaja brezposelnost in brezperspektivnost mladih. Zaradi tega se mesto spopada z izseljevanjem prebivalcev.
Hrvaški sabor je lani spremenil koledar hrvaških državnih praznikov. Med drugim so 18. november uvrstili med državne praznike in dela proste dni v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje.
Na današnji dan leta 1991 so namreč srbske paravojaške sile v sodelovanju s takratno JLA napadle tudi vas Škabrnja v zaledju Zadra. Med napadom so bili zagrešeni vojni zločini. Ubili so 84 Hrvatov, večinoma civilistov. (STA)
2