Ponedeljek, 16. 9. 2013, 15.29
8 let, 7 mesecev
Vatikan v pričakovanju reforme
Papež Bergoglio je bil z novinarji nad Atlantikom ob vrnitvi iz Brazilije povsem jasen: sodni škandali pospešujejo reformo vatikanske banke. Italijanski časnik La Stampa trdi, da je na vrhu seznama papeževih reformnih ukrepov združitev različnih vatikanskih inštitucij, ki se ukvarjajo s premoženjem in financami pod eno streho.
Vatikanskega premoženja je precej tudi v drugih državah, z njim pa upravljata APSA in Kongregacija za evangelizacijo narodov (nekoč Propaganda fide). Glede cerkvenega premoženja pa je bil papež v zadnjih mesecih zelo jasen: praznih samostanov naj se ne spreminja v hotele, ampak v begunske centre. Že na začetku pontifikata pa je dejal, da si želi Cerkev ubogih za uboge (revne). V Italiji pa je tudi vsako leto več cerkvenih kmetijskih posestev, ki jih obdelujejo brezposelni ali pa najemniki, ki ves dobiček namenijo karitasu. Papež je v nedeljo med opoldansko molitvijo vernike pozval: "Ne iščite sreče v posedovanju materialnih stvari." Poznavalci ne izključujejo niti možnosti, da bi banko IOR kar ukinili.
Britanski Guardian pa napoveduje, da utegne postati vatikanski dan D 4. oktober, ko papež praznuje god. Na dan sv. Frančiška Asiškega, bogatega mladeniča, ki je razdal premoženje in postal ubožec, bo papež obiskal srednjeveško mesto Asissi. Mogoče bo ravno tam objavil, do česa se je v poletnih mesecih prikopala komisija osmih kardinalov za reformo rimske kurije. Prvi sestanek kardinalov, ki bodo papežu predlagali konkretne reforme in prihajajo z vseh celin, bo 1. oktobra v Rimu.
Drugi mediji poročajo o negodovanju strank vatikanske banke, ki so tudi ob dvigu nekaj deset evrov deležni mnogih vprašanj. Med 13.700 strankami, ki imajo na računih dobro milijardo evrov, sicer ni ne upokojenega papeža Benedikta XVI. ne zdajšnjega papeža Frančiška. Komisija je do zdaj natančno pregledala 3500 računov, kar že leta zahteva tudi italijanska država.
Slednja se aktivno ukvarja s preiskovanjem delovanja vatikanskega prelata in bančnika Nunzia Scarana, znanega tudi pod imenom Monsinjor 500, aretiranega junija. Monsinjor 500 je med preiskavo povedal, da APSA ni mogla imeti odprtih bančnih računov v tujini, zato so odpirali račune na imena fizičnih oseb.