SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Varnostniki Blackwaterja krivi za poboje civilistov

3

termometer

Porota ameriškega zveznega sodišča v Washingtonu je štiri nekdanje varnostnike podjetja Blackwater spoznala za krive 30 od 33 točk obtožnice, ki jih bremeni poboja civilistov v Bagdadu leta 2007.

Četverica mora za najmanj 30 let v zapor, enemu od varnostnikov, Nicholasu Slattnu, pa grozi dosmrtna ječa. Nad odločitvijo porote so presenečeni tako Iračani kot odvetniki obtoženih.

Varnostniki podjetja Blackwater, ki jih je za diplomatsko varnost najel ameriški State Department, so 16. septembra leta 2007 streljali na trgu v Bagdadu, kjer so ubili 14 in ranili 17 ljudi.

Trdili so, da je šlo za samoobrambo in so le odgovorili na napade nanje. Ameriško tožilstvo je trdilo, da gre za laž in je za priče poklicalo več deset Iračanov, ki so potrdili, da na varnostnike Blackwaterja ni streljal nihče.

Eden od varnostnikov priznal umor Na stran tožilstva je stopil tudi eden od nekdanjih kolegov obtoženih, ki je priznal umor matere voznika v avtomobilu. Za krivega umora voznika je bil spoznan Slatten, ki je Iračana ustrelil z ostrostrelsko puško iz oklepnega vozila.

Slattnovi kolegi - Paul Slough, Evan Liberty in Dustin Heard - so bili spoznani za krive več točk ubojev, poskusov ubojev in prekrškov glede orožja, zaradi česar jim grozi najmanj 30 let zapora.

Iraška vlada je leta 2010 kljub nasprotovanju ameriških oblasti proti Blackwaterju vložila tožba zaradi pokola civilistov. Sodni proces je trajal 11 tednov, pričale so iraške žrtve in njihovi sorodniki ter prijatelji in tudi nekdanji kolegi obtožencev. Tožilstvo je med procesom opozarjalo na zaničevalen odnos varnostnikov Blackwaterja do iraških civilistov.

Slab sloves in milijardni zaslužek Blackwater, ki ga je leta 1997 ustanovil Erik Prince, je v Iraku postal simbol vsega negativnega v povezavi s tujimi plačanci. Slab sloves si je prislužil predvsem zaradi pokola iraških civilistov na bagdadskem trgu Nisur. Blackwater, ki je bil v Iraku od leta 2004, se je sicer v središču pozornosti znašel že konec marca tistega leta, ko so uporniki v Faludži ubili štiri varnostnike, njihova trupla pa iznakazili in obesili na ogled. To je sprožilo ofenzivo ameriške vojske na Faludžo, ki se je končala s 36 mrtvimi ameriškimi vojaki ter 200 pobitimi oboroženimi uporniki in 600 civilisti.

Največjemu zasebnemu varnostnemu podjetju na plačilni listi ameriške vlade je pogodba za varovanje ameriškega osebja v Iraku potekla leta 2009, še pred tem pa se je podjetje preimenovalo v Xe.

Podjetje, ki je od ameriške vlade za svoje delo v Iraku prejelo okoli 1,21 milijarde dolarjev (okoli 960 milijonov evrov), njegovi varnostniki pa so zaslužili tudi do tisoč dolarjev (790 evrov) na dan, je leta 2011 kupila skupina zasebnih vlagateljev in ga preimenovala v Academi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin