Sobota, 29. 3. 2025, 14.32
2 dneva, 11 ur
Varnostni svet ZN na pobudo Slovenije sprejel izjavo o BiH

Varnostni svet ZN je v petek na pobudo Slovenije potrdil izjavo za medije, ki izraža globoko zaskrbljenost nad zadnjim dogajanjem v Bosni in Hercegovini in polno podporo vseh 15 članic daytonskemu mirovnemu sporazumu.
Varnostni svet poziva vse narode in politične akterje v BiH, naj spoštujejo določbe daytonskega mirovnega sporazuma in ustave BiH ter začnejo iskren, odprt in konstruktiven dialog za ohranitev enotnosti in politične stabilnosti države.
Izjava poudarja, da se je treba izogibati konfrontacijskim pristopom ter ohraniti mir in spodbujati stabilnost, da bi se spori reševali v duhu soglasja.
Vse strani poziva, naj se vzdržijo provokativne in razdiralne retorike, izraža podporo operaciji EUFOR Althea, ki deluje v skladu s svojim mandatom, in poudarja, da Varnostni svet ostaja zavezan suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti BiH v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom.
Izjava je bila sprejeta soglasno, potrebno pa je bilo nekaj več usklajevanja z Rusijo in ZDA, so povedali diplomatski viri. Gre za 20. izjavo za medije Varnostnega sveta ZN o BiH in prvo po letu 2011.
Članice VS ZN zaskrbljene zaradi zaostrovanja krize
Varnostni svet je o BiH razpravljal pred tednom dni, prav tako na pobudo Slovenije, ko so države članice izražale zaskrbljenost glede zaostrovanja politične krize ter pozivale k umirjanju razmer.
Razmere so zaostrene po izdaji naloga za aretacijo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in predsednika vlade Republike Srbske Radovana Viškovića ter parlamenta Nenada Stevandića.
Sodišče BiH je Dodika 26. februarja spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti in mu prisodilo leto dni zapora.
Dodik je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH.
Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.