Petek, 21. 11. 2025, 8.18
0 minut
Vojna v Ukrajini
Zelenski glede načrta za končanje vojne vztraja pri dostojanstvenem miru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Ruske sile še naprej izvajajo obsežne napade na ukrajinske tarče, v katerih umirajo tudi civilisti. V Varnostnem svetu menijo, da gre za zločine proti človeštvu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek po srečanju z ameriško delegacijo, na katerem so razpravljali o načrtu za končanje vojne z Rusijo, vztrajal, da mora vsak dogovor o končanju ruske ofenzive prinesti "dostojanstven mir". Ameriški uradnik je medtem potrdil poročila, da načrt vključuje tudi varnostna jamstva za Ukrajino po vzoru Nata.
7.55 Zelenski glede načrta za končanje vojne vztraja pri dostojanstvenem miru
7.00 V Varnostnem svetu ZN obsodbe ruske agresije v Ukrajini
7.55 Zelenski glede načrta za končanje vojne vztraja pri dostojanstvenem miru
"Ukrajina potrebuje mir /.../, dostojanstven mir, tako da bodo pogoji spoštovali našo neodvisnost, suverenost in dostojanstvo ukrajinskega ljudstva," je Zelenski dejal v večernem nagovoru po srečanju z ameriško delegacijo Pentagona pod vodstvom sekretarja ameriške vojske Daniela Driscolla v Kijevu.
Ukrajinski predsednik je v četrtek zvečer prejel osnutek ameriškega načrta za konec vojne, njegov urad pa je uvodoma sporočil, da je Ukrajina pripravljena sodelovati z ZDA glede vsebine načrta. Kijev je ob tem sporočil, da bosta v prihodnjih dneh Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump opravila telefonski pogovor.
Ameriški uradnik je medtem po srečanju potrdil poročila, da osnutek mirovnega načrta ZDA in evropske zaveznice zavezuje k varnostnim jamstvom za Ukrajino po vzoru Nata ter da se bodo odzvali na vse prihodnje napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Besede uradnika se nanašajo na poročanje portala Axios, da bo načrt vsak prihodnji "pomemben, nameren in trajen oborožen napad Rusije na Ukrajino obravnaval kot napad, ki ogroža mir in varnost transatlantske skupnosti", ZDA in zavezniki pa se bodo nanj ustrezno odzvali, tudi z vojaško silo.
Kijev naj bi se tudi zavezal, da se nikoli ne bo pridružil Natu ter da v državi ne bo prisotnih zahodnih mirovnih sil in vojakov Nata, kot so zahtevali, čeprav bi bila na Poljskem nameščena evropska vojna letala za ukrajinsko zaščito.
Ključni deli predloga vključujejo še umik ukrajinskih sil iz regij Lugansk in Doneck, industrijskega pasu, znanega kot Donbas, ki ga Ukrajina še delno nadzoruje. Ti dve regiji in Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, "bi priznali kot de facto ruske", tudi ZDA, medtem ko bi bilo v Donbasu ustvarjeno demilitarizirano območje. Vojno razdejani južni regiji Herson in Zaporožje bosta "zamrznjeni" vzdolž linije stika.
Rusija bi bila medtem ponovno sprejeta v skupino držav G8, iz katere je bila izključena 2014, in nagrajena z odpravo sankcij, Ukrajina pa naj bi morala v stotih dneh izvesti volitve.
Če se je administracija ukrajinskega predsednika previdno odzvala na osnutek načrta in dejala, da bo sodelovala z ZDA, to po poročanju Guardiana ne velja za nekatere ukrajinske uradnike. Ti so načrt označili za "absurden", "kapitulacijo" in dejanski konec obstoja Ukrajine kot neodvisne države.
7.00 V Varnostnem svetu ZN obsodbe ruske agresije v Ukrajini
Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so v četrtek na izrednem zasedanju o Ukrajini obsodile zaostrovanje ruskih napadov na civiliste in energetsko infrastrukturo.
Direktorica v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Edem Wosornu je poročala, da civilistom, ki so jih evakuirani iz Donecka, nenehno grozijo droni, mraz in izpadi električne energije.
"Približno 1.500 ljudi, večinoma starejših ali z omejeno gibljivostjo, ostaja brez vode, elektrike ali zdravstvene oskrbe. Letos je bilo v več kot 500 napadih na zdravstvene ustanove ubitih 19 ljudi, skoraj 200 pa je bilo ranjenih. Okrog 3,7 milijona ljudi je razseljenih znotraj Ukrajine, skoraj šest milijonov pa je beguncev," je dodala.
"Smo v četrtem letu ruske agresije, katere največje breme nosijo civilisti," pa je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in na zasedanju, ki so ga zahtevale evropske članice (Slovenija, Velika Britanija, Francija, Grčija in Danska), najostreje obsodila zadnji ruski napad v Ternopilu, ki je zahteval najmanj 26 življenj.
"Pobijajo civiliste in napadajo domove. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je v zadnjem poročilu sklenila, da gre za zločine proti človeštvu," je spomnila namestnica in poudarila, da je čas za brezpogojno premirje ob spoštovanju Ustanovne listine ZN.
Predstavniki evropskih držav pa so v času ugibanj o novi mirovni pobudi ZDA poudarjali spoštovanje Ustanovne listine ZN brez vdaje Rusiji.
"Bistvo je, da je cena za obe strani uničujoča in da je skrajni čas za konec vojne," je dejal veleposlanik ZDA Mike Waltz. Dodal je, da je Washington z najvišje ravni Rusiji ponudil ugodne pogoje vključno z olajšanjem sankcij.
Evropo je medtem pozval, naj neha kupovati rusko nafto, Rusiji pa zagrozil z dodatnimi gospodarskimi stroški in nadaljevanjem vojaške pomoči Ukrajini, če bo še naprej zanemarjala pozive za premirje.
Ameriška vlada naj bi pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva popuščanje med drugim s predajo dela ukrajinskega ozemlja Rusiji, so poročali ameriški mediji.
Ukrajinska predstavnica je zagotovila, da so pripravljeni na pogajanja za konec vojne, tudi na ravni voditeljev obeh držav, vendar pa zatrdila, da ne bodo nikoli okupiranega ukrajinskega ozemlja priznali kot ruskega. "Naše ozemlje ni na prodaj. Ne bomo sprejeli nobenih omejitev glede pravice do samoobrambe ali obsega in zmogljivosti oboroženih sil," je dejala.
Za nujno premirje se je zavzel med drugimi tudi predstavnik Francije, ki pa je poudaril, da ne smejo dovoliti spreminjanja meja držav z agresijo. Tudi predstavnica Danske je dejala, da se ne sme sprejemati nobenih odločitev o Ukrajini brez Ukrajine in nobenih odločitev o evropski varnosti brez Evrope.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je dejal, da njihove sile napredujejo na vseh frontah, sistematično uničujejo ukrajinsko vojaško opremo, poveljstva, utrdbe, oklepna vozila in drugo.
"Nismo v vojni s civilisti," je zatrdil ter dodal, da odgovorno napadajo le vojaške tarče in energetsko infrastrukturo, ki jih podpira. Zatrdil je, da Kijev ne kaže zanimanja za pogovor o ključnih vidikih reševanja ukrajinske krize, Evropo pa naj bi ga pri tem spodbujala.
