V Siriji po skoraj pol stoletja konec izrednih razmer

Odprava izrednih razmer je ena glavnih zahtev demonstrantov, ki že več tednov s protesti pozivajo k večji demokratizaciji države, a opozicija meni, da režim le "kupuje čas".

Zakon, s katerim bi prenehal veljati 48 let star zakon o izrednih razmerah, mora podpisati še predsednik Bašar al Asad. Ta je preklic zakona o izrednih razmerah obljubil v soboto. Sporni zakon med drugim prepoveduje shode in omejuje svobodo gibanja ter dovoljuje "aretacijo vseh, ki so osumljeni ogrožanja varnosti v državi".

Vendarle se lahko mirno demonstrira Sirska vlada je tudi odločila, da ukine državno varnostno sodišče, pristojno za sojenje političnim zapornikom. Sprejela je tudi zakon, ki dovoljuje mirne demonstracije. V skladu z njim morajo protestniki shod prijaviti notranjemu ministrstvu, ki potem odloči, ali je shod dovoljen ali ne. Spremembe naj bi na seji 2. maja obravnaval še sirski parlament, ki naj bi jih po pričakovanjih potrdil.

Opozicija ni zadovoljna

Opozicija z ukrepi ni zadovoljna in meni, da bo al Asad zgolj dejal, da gre za reforme, dejansko pa bo še naprej vodil državo s trdo roko. "To je manever za pridobivanje časa," je dejal ugledni sirski pisatelj Jasin Hadž Saleh, ki je zaradi članstva v prodemokratični skupini 16 let preživel v zaporu.

Le nekaj ur pred sprejetjem predloga zakona so sicer sirske oblasti posvarile demonstrante, naj končajo proteste, notranje ministrstvo pa je prepovedalo vsakršne politične shode.

Ubitih je bilo že okoli 200 protestnikov

Protesti se kljub vsem ukrepom režima nadaljujejo. V mestu Homs so med demonstracijami izbruhnili spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Osrednji trg v Homsu je v ponedeljek zvečer zasedlo na tisoče demonstrantov, ki so s protestnim sedenjem zahtevali odstop predsednika al Asada. Varnostne sile so zaprle trg in demonstrantom ukazale, naj se razidejo. Nato je bilo slišati streljanje.

Sirijo protesti pretresajo od 15. marca, odtlej pa je bilo ubitih okoli 200 protestnikov.