V ospredju lokalnih volitev na Hrvaškem boj za mestne proračune

Lokalne volitve so praviloma priložnost za preverjanje "vmesnega časa" priljubljenosti političnih strank. Te bodo imele v nedeljo resne tekmece tudi med neodvisnimi kandidati, kot je zagrebški župan Milan Bandić.

Čeprav so v preteklih letih proti Bandiću vložili vrsto kazenskih ovadb, predvsem zaradi domnevne korupcije, državno tožilstvo ni vložilo nobene obtožnice proti nekoč enemu od najmočnejših članov SDP.

Bandić v Zagrebu še v peto? Bandić, ki populistično lovi svoj peti županski mandat, ima znova največ možnosti za zmago, čeprav sta medtem njegove politične apetite na nacionalni ravni presekala volilna poraza na predsedniških in parlamentarnih volitvah.

V verjetnem drugem krogu 2. junija se bo Bandić, ki ga podpira tudi Katoliška cerkev, najbrž pomeril s kandidatom vladne levosredinske koalicije, ministrom za zdravje Rajkom Ostojićem ali ekonomistom Vladimirjem Ferdeljijem, ki ga podpira opozicijska sredinska koalicija HSLS-HSS-Zelena stranka.

V SDP trdijo, da je glas za Bandića v resnici glas za HDZ, češ da je največja opozicijska stranka "fiktivno" kandidirala svojo mestno svetnico Margareto Mađerić le zato, da bi olajšala delo Bandiću.

Hrvaški premier Zoran Milanović je na lokalnih volitvah leta 2009 podprl Bandića. Ta je nekaj mesecev kasneje izstopil iz SDP, ko je kandidiral za predsednika države, čeprav se je stranka odločila kandidirati Iva Josipovića.

Tokrat se je SDP odločila v županski boj v Zagrebu poslati enega od svojih najuspešnejših ministrov, Ostojića. V stranki se zavedajo, da bodo njihovi kandidati na lokalnih volitvah pod udarom zaradi tavanja vlade pri iskanju izhoda iz gospodarske krize, ki je mnoge volivce SDP ne le razočarala, temveč spravila na kolena.

Podpora vladi je v 18 mesecih od prevzema oblasti močno padla in priljubljenost SDP je bila aprila najnižja po zmagi na parlamentarnih volitvah decembra 2011. Si pa stranki ni treba beliti las zaradi Reke in Primorsko-goranske županije, kjer kaže na zmago njenih kandidatov že v prvem krogu. Predsednik HDZ Tomislav Karamarko je celo menil, da je Reka edino "rdeče" mesto med Pekingom in Havano.

Milanović želi prevzeti oblast tudi v Istrski županiji. Podpira odpadnika iz IDS Damirja Kajina, ki se je zoperstavil nekdanjem prijatelju in dolgoletnem predsedniku županije Ivanu Jakovčiću. Hrvaški premier je s to tvegano potezo ogrozil celo vladno koalicijo, ker so v IDS napovedali, da bodo izstopili iz vlade. Kajinu javnomnenjske raziskave kažejo slabše kot Jakovčiću.

Se bo Split v ponedeljek zbudil kot rdeče mesto? Presenetljivo so zadnje ankete tri dni pred volitvam pokazale, da bi se lahko Split v ponedeljek zbudil kot "rdeče" mesto. Kandidat SDP ima namreč nekaj točk prednosti pred kandidatom HDZ ter skoraj deset točk pred aktualnim županom Željkom Kerumom. Čeprav Kerumove politične in podjetniške delnice pešajo, splitskega župana še niso odpisali. Med njegovimi privrženci so namreč mnogi, ki so razočarani z velikimi političnimi strankami.

Letošnja predvolilna kampanja je bila finančno skromna, čeprav je bilo več pripomb zaradi prikritega financiranja določenih kandidatov in strank. Zaznamovalo jo je tudi izogibanje Bandića, Keruma in Kalmete javnim soočenjem s protikandidati.

Glede na rekordno nizko volilno udeležbo na aprilskih volitvah v Evropski parlament ni realno pričakovati množičnega prihoda državljanov niti na lokalne volitve, kar naj bi bilo v prid HDZ in njenim koalicijskim partnericam. Pred štirimi leti je na lokalne volitve prišla dobra tretjina registriranih volivcev.

Tektonskih sprememb ni za pričakovati Politični analitiki od lokalnih volitev na Hrvaškem ne pričakujejo tektonskih sprememb na političnem zemljevidu Hrvaške. Če SDP kot najmočnejša stranka na Hrvaškem ne bo zmagala v Zagrebu ali ne bo dobila kakega drugega večjega mesta, bo po neuspehu na aprilskih volitvah v Evropski parlament ugriznila v še eno kislo jabolko. V tem primeru se bo tudi Milanović verjetno soočil z glasnimi kritikami znotraj stranke.

Medtem Karamarko vse bolj glasno poziva k predčasnim parlamentarnim volitvam po 1. juliju, ko bo Hrvaška vstopila v EU. Na krilih tesne zmage na volitvah v EP v HDZ upajo, da bodo volivci že v nedeljo hudo kaznovali levosredinsko vladno koalicijo.