V EU 1. maja konec omejitev za delavce iz Slovenije

To obdobje je bilo razdeljeno na tri faze in v zadnji, od maja 2009 do 2011, sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija. Ena od štirih temeljnih svoboščin EU Načelo prostega pretoka delavcev je del načela prostega pretoka oseb, ki je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ena štirih temeljnih svoboščin skupnega notranjega trga EU. Prost pretok oseb v EU pomeni uresničevanje pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi članici. Prostega gibanja v EU ni Splošnega prostega gibanja oseb v EU pa ni, saj lahko posameznik v drugi državi biva le, če tam dela, študira, je upokojen oziroma ima dovolj lastnih sredstev za svoje preživljanje in tako ne pomeni socialnega bremena za državo gostiteljico.

Pred vstopom Slovenije in preostalih članic, ki so se uniji pridružile maja 2004, je bilo dogovorjeno sedemletno prehodno obdobje za sprostitev prostega pretoka delavcev. Slovenski delavci bodo tako šele od 1. maja uživali polno pravico do prostega gibanja v EU.

Avstrija in Nemčija sta izkoristili prehodno obdobje Prehodno obdobje sta v pogajanjih za vstop novink v EU zahtevali predvsem Avstrija in Nemčija, ker je bila cena delovne sile v tedanjih prihodnjih državah članicah veliko nižja kot v omenjenih dveh državah, ki neposredno mejita na največ novih članic. Avstrija in Nemčija sta med pogajanji izražali predvsem bojazen pred padcem cene delovne sile v gradbeništvu, Nemčija še v sektorju notranjega opremljanja, Avstrija pa za varnostne storitve, vrtnarstvo, obdelavo kamna in kovin, socialno varstvo in nego na domu.

Le tri članice so trge dela odprle takoj Le tri stare države članice - Velika Britanija, Irska in Švedska - so svoje trge dela sprostile takoj in niso uveljavile sedemletnega prehodnega obdobja. Preostalih 12 starih članic EU pa je to pravico izkoristilo.

Pravico do uveljavljanja sedemletnega prehodnega obdobja za delavce iz srednje- in vzhodnoevropskih držav so izkoristile tudi preostale tri članice Evropskega gospodarskega prostora (EEA) - Norveška, Islandija in Liechtenstein - ter Švica.

Malta in Ciper sta bili iz omejitve izvzeti Sedemletno prehodno obdobje je bilo razdeljeno na tri faze (2-3-2). Veljalo je za Slovenijo, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Češko in Slovaško, ne pa tudi za otoški državici Malto in Ciper, ki sta bili iz te omejitve zaradi svoje majhnosti in oddaljenosti izvzeti.

V prvi, dveletni fazi prehodnega obdobja, od 1. maja 2004 do 1. maja 2006, so lahko države članice slovenskim in drugim delavcem iz omenjenih držav omejevale dostop do delovnih mest, zagotoviti pa so jim morale prednostno obravnavo pred iskalci zaposlitve iz tretjih držav. Po dveh letih se je vsaka država sama odločila, ali bo še naprej, torej tudi v drugi, triletni fazi, izvajala prehodno obdobje ali ne. Tiste, ki so se odločile, da bodo, so morale o tem obvestiti Evropsko komisijo, pri čemer pa jim ni bilo treba upravičiti te odločitve.

S 1. majem 2006 so trge dela popolnoma odprle še Španija, Portugalska, Finska, Grčija in Islandija. Tako odločitev je z zamikom dveh mesecev sprejela tudi Italija, ki je z 21. julijem 2006 v celoti odprla trg dela za državljane iz novih članic. Z majem 2007 je trg delovne sile odprla še Nizozemska, novembra istega leta pa tudi Luksemburg. V letu 2008 je trg dela odprla še Francija, 1. maja 2009 pa sta tudi Belgija in Danska prenehali uveljavljati nacionalno zakonodajo glede dostopa do trga dela.

"Resne motenje ali groženje na trgu dela" Za podaljšanje prehodnega obdobja še na zadnjo, dveletno fazo, so morale države članice izpolniti pogoj "resnih motenj ali groženj na trgu dela" in o tem obvestiti Evropsko komisijo. Za to sta se odločili le Avstrija in Nemčija, ki pa sta olajšali dostop do nekaterih sektorjev. Od držav članic Evropskega gospodarskega prostora slovenski državljani ne potrebujejo delovnega dovoljenja za delo na Norveškem in Islandiji, potrebujejo pa ga za delo v Liechtensteinu in Švici, ki sicer ni članica EEA.

Slovenija je uveljavila načelo vzajemnosti Slovenija je v pogajalskih izhodiščih uveljavila načelo vzajemnosti. To pomeni, da je lahko v sedemletnem prehodnem obdobju do vsake sedanje države članice EU, ki je uveljavljala nacionalne ukrepe glede prostega gibanja delavcev, uveljavila enakovredne ukrepe. Po prvih dveh letih članstva v EU, natančneje 25. maja 2006, se je slovenska vlada odločila, da ukine vzajemnost in uveljavlja prosto gibanje delavcev državljanov EU in Evropskega gospodarskega prostora.

V sedemletnem prehodnem obdobju je veljala tudi varnostna klavzula, ki je v primeru resnih težav na trgu dela omogočala ponovno uvedbo omejitev dostopa do trga dela v posamezni državi EU, ki je med sedemletnim prehodnim obdobjem omejitve že odpravila.

Prehodno obdobje tudi za Bolgarijo in Romunijo Pristopna pogodba z Romunijo in Bolgarijo, ki sta se uniji pridružili leta 2007, prav tako omogoča sedemletno prehodno obdobje na področju prostega gibanja delavcev, ki se izteče z letom 2014.

Slovenija prehodnega obdobja ni uveljavila Slovenija prehodnega obdobja ni uveljavila, saj je ocenila, da delavci iz Bolgarije in Romunije ne bodo ogrozili slovenskega trga dela. Večina novih držav članic je odprla svoj trg dela za Romune in Bolgare, večina držav stare petnajsterice pa je omejitve uveljavila.