V BiH pričakovana zmaga nacionalnih strank, a še nekaj neznank

Bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovića in Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) predsednika Republike srbske Milorada Dodika bosta imeli največ poslancev v prihodnjem parlamentu BiH, kažejo delni neuradni izidi osrednje volilne komisije.

Kot kažejo podatki po preštetih 75 odstotkih glasov v Federaciji BiH, je SDA dobila 27,81 odstotka glasov na volitvah 28 od skupno 42 članov predstavniškega doma BiH. Sledi ji novinka na volitvah Demokratska fronta (DF) Željka Komšića s 15,09 odstotka glasov. Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB) Fahrudina Radončića, bivšega notranjega ministra, je dobila 14,43 odstotka glasov. Z 12,21 odstotka glasov ji sledi koalicija pod vodstvom HDZ BiH.

Velika poraženka volitev je Socialdemokratska stranka BiH Velika poraženka volitev v federaciji je Socialdemokratska stranka BiH (SDP) zunanjega ministra Zlatka Lagumdžije, ki ima v sedanjem parlamentu največ poslancev, na volitvah pa je dobila samo 9,7 odstotka glasov. V parlament je s 4,19 odstotka glasov prišla tudi HDZ 1990.

Po ocenah analitikov je bil poraz SDP na nedeljskih volitvah pričakovan. Kot je dejal za STA predsednik nevladne organizacije Evropsko gibanje v BiH Predrag Praštalo, se je oddaljila od svoje izvorne socialdemokratske ideje in se borila samo še za strankarske interese.

V Republiki srbski - volilna komisija je objavila podatke po 82,84 odstotka preštetih glasov - je SNSD zmagala z 39,58 odstotka glasov pred opozicijsko Srbsko demokratsko stranko (SDS), ki je dobila 33,50 odstotka glasov.

Komisjija: Dodik vodi za nov mandat na položaju predsednika Republike srbske Dodik po podatkih volilne komisije vodi z 264.000 glasovi v tekmi za nov mandat na položaju predsednika Republike srbske pred kandidatom SDS Ognjenom Tadićem, ki je dobil 253.000 glasov.

Dodik je sicer zatrdil, da je bil znova izvoljen na položaj in da je Tadića premagal za okoli 12.000 glasov. Iz Tadićeve stranke so medtem sporočili, da izid še ni jasen in da bo znan po preštetju vseh glasov.

Analitik: Ena najpomembnejših tekem je za predsednika Republike srbske Srećko Latal, direktor analitične organizacije Združenje za družbena dogajanja (SOS) in urednik nevladne medijske organizacije Balkanska raziskovalna mreža BIRN v Sarajevu, je za STA ocenil, da bo ena najpomembnejših tekem za prihodnost BiH prav tekma za predsednika Republike srbske.

Če bo Dodik znova izvoljen za predsednika te srbske entitete, gre pričakovati, da bo nadaljeval s svojim načrtom nadaljnjega uničevanja BiH in na poti k morebitni neodvisnosti Republike srbske, kar bi gotovo zelo resno destabiliziralo BiH, morda celo privedlo do novega nasilja.

Če Dodik ne bo izvoljen? Pomenilo bi tudi verjetno nadaljevanje zelo tesne koalicije med Dodikom in predsednikom HDZ BiH Draganom Čovićem ter podporo oblikovanju tretje hrvaške entitete v BiH, kar je Dodik pred dnevi odprto ponudil Hrvatom. "Takšna situacija, ne glede na to, kdo bo oblikoval oblasti na ravni Federacije BiH in države, bi pomenila nadaljevanje trenda destabilizacije BiH," je dejal.

Če pa Dodik ne bo izvoljen, se odpira vprašanje večine v parlamentu Republike srbske. Pričakovati gre nadaljnjo oslabitev Dodikove SNSD in krepitev opozicije v srbski entiteti.

Končni uradni izidi naj bi bili znani do 11. novembra Počakati bo torej treba na končen izid po preštetih glasovih okoli 40.000 volivcev v tujini in vse ostale postopke, povezane s pritožbami. Končni uradni izidi naj bi bili sicer znani do 11. novembra.

Kandidat opozicije v Republiki srbski Mladen Ivanić medtem vodi v tekmi za srbskega člana predsedstva BiH, čeprav je razlika s kandidatko SNSD, predsednico vlade Republike srbske, Željko Cvijanović, majhna, je še sporočila osrednja volilna komisija po 90,24 odstotka preštetih glasov. Ivanić je dobil 279.822 glasov (48,31 odstotka glasov), Cvijanovićeva pa 278.845.

Volilna komisija pa je potrdila izvolitev Čovića in Izetbegovića za hrvaškega oziroma bošnjaškega člana predsedstva.

Izetbegović izrazil pričakovanje, da bodo končni rezultati pokazali na še večjo zmago Po preštetih 92 odstotkih glasov je vodja HDZ BiH Čović dobil 117.537 glasov (51,52 odstotka), kandidat HDZ 1990 Martin Raguž pa 86.306 glasov. Sedanji član predsedstva BiH Izetbegović je dobil 226.860 glasov oziroma 32,74 odstotka glasov, drugouvrščeni Fahrudin Radončić pa 187.005 glasov.

Izetbegović je sicer že pred tem izrazil pričakovanje, da bodo končni rezultati pokazali na še večjo zmago SDA in jo utrdili na položaju najmočnejše parlamentarne stranke tako na državni ravni kot na ravni federacije.

Mednarodni opazovalci: Treba je storiti več, da bi bile volitve resnično demokratične Mednarodni opazovalci so ocenili, da so bile v volilnem procesu temeljne pravice na splošno zagotovljene, da pa je treba storiti več, da bi bile volitve resnično demokratične. Nekateri zaradi svoje narodnostne pripadnosti še vedno ne morejo kandidirati ali glasovati na volitvah, v komisijah na voliščih je prihajalo do zamenjave položajev, poročanje medijev pa je pogosto pristransko, so sporočili iz opazovalne misije Ovseja. Potek volitev je sicer nadziralo rekordnih 8000 opazovalcev, večinoma domačih.

Volilna udeležba je bila 54,14-odstotna, kar je dve odstotni točki manj kot na zadnjih splošnih volitvah leta 2010. Nominalno pa je bila udeležba višja, ker ima država več volivcev.