Nedelja, 9. 6. 2024, 7.35
1 teden, 4 dni
V Belgiji in Bolgariji danes tudi parlamentarne volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
V Bolgariji bodo danes volivci izbirali že šesti parlament v treh letih. Vendar pa znova ni pričakovati jasnega razmerja moči, tako da po ocenah analitikov obstaja velika verjetnost, da bodo volitve ponovili jeseni.
V Belgiji bodo danes ob evropskih potekale še volitve v trojico regionalnih in zvezni parlament. V zadnjem se glede na ankete znova obeta težavno iskanje vladne večine in okrepitev flamske skrajno desne stranke Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije. Volivci v Bolgariji pa bodo danes na predčasnih volitvah znova izbirali nov parlament. Po pričakovanjih analitikov volitve ne bodo končale večletne politične nestabilnosti, saj v tej najrevnejši, pa tudi eni najbolj skorumpiranih članic EU ni pričakovati oblikovanja stabilne vladne koalicije.
Volilna kombinatorika je v Belgiji zapletena že zaradi ustroja države s približno 12 milijoni prebivalcev. Razdeljena je na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo, južno Valonijo ter dvojezično bruseljsko regijo, poleg tega pa še na tri jezikovne skupnosti.
Skoraj leto in pol za sestavo vlade
Po volitvah leta 2010 so za sestavo vlade potrebovali rekordnih 541 dni, skoraj 500 dni je trajalo oblikovanje večine tudi po zadnjih volitvah leta 2019. Takrat sestavljena koalicija pod vodstvom flamskega liberalca Alexandra de Crooja združuje sedem strank, največ doslej in z obeh političnih polov, a ji glede na ankete grozi izguba večine.
Sestavljanje večine, za katero je potrebnih 76 sedežev, otežuje tudi tradicionalna politična delitev med glavnima regijama, ki bi se glede na ankete tokrat utegnila še poglobiti, saj naj bi se volivci na nizozemsko govorečem severu države pomaknili še bolj v desno, francosko govoreči sodržavljani na jugu pa v levo.
Največ sedežev, 26, naj bi osvojila Vlaams Belang, a preostale stranke dosledno zavračajo sodelovanje z njo v vladi. Drugo mesto naj bi z 20 poslanci zasedla desna, nacionalistična N-VA, ki je že bila del vlade pod vodstvom premierja Charlesa Michela.
Skrajno leva Delavska stranka (PTB/PVDA) bi z napovedanimi 19 poslanci v zveznem parlamentu postala tretja največja sila, a njeno sodelovanje v vladi prav tako ni verjetno. Četrto in peto mesto naj bi pripadlo valonskim liberalcem (MR) in socialdemokratom, sledijo jim še sorodne flamske stranke, krščanski demokrati in dvojica zelenih strank.
V Bolgariji danes znova volijo nov parlament
V ospredje se bo verjetno vrnil nekdanji premier Bojko Borisov, ki je bil leta 2021 po množičnih protikorupcijskih protestih prisiljen v umik. Vodi namreč favoritko teh šestih volitev v zadnjih treh letih, desnosredinsko stranko Gerb. Njenemu zavezništvu z desnosredinsko SDS vse glavne ankete napovedujejo okoli 26-odstotno podporo.
Na drugem mestu je medtem izenačenih več strank. Tradicionalni zavezniki Gerb, Gibanje za pravice in svoboščine (MRF), pa tudi liberalno protikorupcijsko zavezništvo Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB) ter skrajno desna stranka Preporod naj bi dobile okoli 15 odstotkov glasov.
Jeseni znova volitve?
Proruska, nacionalistična in evroskeptična stranka Preporod, ki je bila na lanskih volitvah tretja najmočnejša stranka, bi tako lahko pristala celo na drugem mestu. Zavzema se za izstop države iz Nata in referendum o vstopu v evroobmočje, ki je predvideno 1. januarja, prekinitev bolgarske vojaške pomoči Ukrajini ter odpravo sankcij proti Rusiji.
Po volitvah tako znova ni pričakovati jasnega razmerja moči, tako da po ocenah analitikov obstaja velika verjetnost, da bodo volitve ponovili jeseni.
V državi bodo danes tudi evropske volitve, na katerih omenjenim strankam ankete napovedujejo podobno podporo kot na parlamentarnih. Zadnje so sicer razpisali po razpadu prozahodne vladne koalicije in več neuspelih poskusih sestave nove vlade.
