Predsedniške volitve v Avstriji še brez zmagovalca

A razlika med Hoferjem in Van der Bellnom, kot jo kažejo začasni uradni rezultati, naj bi se glede na ocene glasov po pošti občutno skrčila. Tako zadnji izidi vzporednih volitev, ki jih navaja avstrijska radiotelevizija ORF in ki upoštevajo ocene glasov po pošti, kažejo, da imata 45-letni Hofer in 72-letni Van der Bellen vsak po 50 odstotkov glasov. Glede na projekcije inštituta ARGE naj bi bil Hofer za las v prednosti, glede na projekcije inštituta SORA pa ima Van der Bellen 2.900 glasov več od svobodnjaka.

Odločili bodo glasovi po pošti

Za negotovost skrbi rekordno število glasovnic, oddanih po pošti. Teh je bilo oddanih natanko 885.437, kar je skoraj 14 odstotkov od 6.382.507 volilnih upravičencev. In velik del teh glasovnic bodo prešteli šele v ponedeljek. 

Na volišča je prišlo več kot 70 odstotkov volivcev

Tako je povsem odprto, kdo bo 8. julija nasledil dozdajšnjega predsednika Avstrije Heinza Fischerja, ki položaj zapušča po dveh šestletnih mandatih. Po ocenah bi bila lahko volilna udeležba več kot 72-odstotna, potem ko je bila v prvem krogu 24. aprila 68,5-odstotna.

Hofer: Človek, ki bo zmagal, ima nalogo poenotiti Avstrijo

Ob negotovem izidu današnjega drugega kroga 13. predsedniških volitev v povojni Avstriji so bile dane tudi prve izjave kandidatov. "Počakati bomo morali," je dejal Hofer. "Tega si ni želel nihče od naju, oba sva želela mirno spati," je za ORF dodal Hofer. Je pa poudaril, da si želi biti v primeru zmage predsednik vseh, ne le tistih 50 odstotkov, ki so glede na vzporedne volitve glasovali zanj. "Človek, ki bo zmagal, ima nalogo poenotiti Avstrijo," je dodal. Vodja svobodnjaške stranke, ki v javnomnenjskih anketah že mesece zaseda prvo mesto, Heinz-Christian Strache je dejal, da se je danes zgodil politični obrat v pozitivnem smislu.

Ohrabrujoč signal za Avstrijo

Van der Bellen je medtem izrazil previden optimizem in poudaril pomen še nepreštetih glasov po pošti. Predsednica Zelenih Eva Glawischnig je, potem ko je Van der Bellnu uspelo premostiti razkorak iz prvega kroga, spregovorila o "zelo ohrabrujočem signalu za Avstrijo".

72-letni predsedniški kandidat Alexander Van der Bellen je ob oddaji glasu dejal, da je "previdno optimističen" glede svojih možnosti za zmago. Priznal je, da je glasoval zase. Foto: Reuters

Kje sta slavila kandidata

Če bo Van der Bellen zmagal, se bo lahko za zmago zahvalil predvsem volivcem v mestih oz. okolici večjih mest. Tudi brez preštetih glasov po pošti je v prednosti v osmih deželnih prestolnicah - zadaj je le v Železnem, kjer pa ima Hofer, ki je sicer doma na Gradiščanskem, tako majhno prednost, da bi lahko glasovi po pošti še prinesli preobrat.
​
Hofer ima na drugi strani prednost na podeželju in je tako v vodstvu po deželah (ob neupoštevanju glasov po pošti). S 63 odstotki glasov vodi na Gradiščanskem, s 55,1 odstotka v Solnograškem, na Koroškem, kjer je navzoča tudi slovenska manjšina, pa s 60,1 odstotka. Na Štajerskem ima 58,7 odstotka glasov, le Gradec mu je odnesel Van der Bellen. Hofer je v prednosti tudi v Spodnji in Zgornji Avstriji ter na Tirolskem, a v zadnjih dveh deželah bi lahko stvari še spremenile glasovnice po pošti, navaja ORF.

Tako glasove za Hoferja kot za Van der Bellna v prvem krogu so analitiki ocenjevali predvsem kot protestne, v drugem krogu pa naj bi volivci glasovali s ciljem, da preprečijo zmaga prvega oz. drugega.

Tako je na primer 40 odstotkov volivcev Van der Bellna priznalo, da so volili proti Hoferju in s tem proti desnici. Vsi drugi razlogi, ki so bili sicer v ospredju, tudi na primer begunska kriza, naj bi stopili v ozadje, je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal raziskovalec javnega mnenja Peter Hajek.

Tokratne volitve v Avstriji so predvsem zaradi presenetljivega uspeha desnega populista Hoferja v prvem krogu z veliko zanimanja spremljali tudi v tujini. Med drugim se je v predvolilni tekmi oglasil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in dal jasno vedeti, da si ne želi zmage Hoferja.

Avstrijci volivci naj bi bili ob tokratnih volitvah razdeljeni kot še nikoli, in to pri temeljnih vprašanjih, kot so rešitev begunske krize, EU ter zaupanje oz. nezaupanje vodilnim politikom. Tudi zaradi tega naj bi bil izid po mnenju nekaterih negotov.

Avstrija piše zgodovino

Sicer pa so bile tokratne volitve prelomne. Prvič po letu 1945 se v drugi krog ni uspelo prebiti kandidatoma dveh velikih sredinskih strank - socialdemokratske (SPÖ) in ljudske (ÖVP), ki trenutno tvorita vladno koalicijo na Dunaju. Prav zaradi tega je v tednu pred nedeljskim predsedniškim odločanjem socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna na čelu vlade zamenjal priljubljenejši nekdanji šef avstrijskih železnic, sicer prav tako socialdemokrat Christian Kern.

Če bo Hofer na koncu zmagal, bo postal prvi desni populist na čelu kake članice EU, Van der Bellen pa na drugi strani prvi zeleni predsednik.