SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Umik iz Afganistana bo ZDA stal šest milijard dolarjev

3

termometer

 | Foto:
Zaradi ogromnega števila kosov orožja in vojaških vozil ter napetih odnosov ZDA s sosedami Afganistana je tokratni umik precej zahtevnejši kot tisti iz Iraka.

Vojskovanje stane, vendar vojna je draga tudi po tem, ko jo je že konec. ZDA se pripravljajo, da po dobrem desetletju vojskovanja iz Afganistana odpeljejo večino svojega orožja, vozil in preostale opreme, stroški česar naj bi po mnenju odgovornih častnikov znašali približno šest milijard dolarjev (4,7 milijarde evrov), piše Guardian.

Ameriška stran se je zaobljubila, da bo odstranila vsa vojaška oporišča, ki jih ne bo predala v uporabo afganistanskim silam, s seboj pa bo prav tako odpeljala vse orožje in na tisoče vojaških vozil, ki jih je v državo pripeljala od leta 2001. Pri tem morajo biti pozorni tudi na to, da 70 tisoč vojakov, ki za zdaj ostajajo v državi, ne ostane brez opreme.

"Naša delovna obremenitev se bo z začetkom jeseni vsaj podvojila," je povedal general brigadir Steve Shapiro, namestnik poveljnika, odgovornega za odstranitev, prodajo ali uničenje 26 milijard dolarjev (20 milijard evrov) vredne opreme, ki je v vojaškem žargonu znana kot "retrogradna". Bagram, prvo ameriško oporišče za vojno v Afganistanu, je eno dveh središč za umik, ki za zdaj zaposluje deset tisoč vojakov in civilistov.

Ni preproste poti iz države Umik iz Afganistana se kaže kot veliko zahtevnejši od tistega iz Iraka. V Iraku so ameriško opremo odpeljali do Kuvajta, kjer so jo zapakirali, očistili, evidentirali in odposlali. Afganistan pa nima obale, nobenih zvestih ameriških zaveznikov za sosede in zgolj slabo cestno omrežje, kar dela celotno nalogo precej bolj zahtevno in drago.

Za umik je treba pripraviti približno 28 tisoč vozil in 20 tisoč transportnih zabojnikov ter jih do konca prihodnjega leta odposlati iz države. "Gre za zahtevnejšo nalogo kot v Iraku," pripoveduje polkovnik Mark Paget, ki nadzoruje "retrogardo" v Bagramu. "Ni prostora za velike napake. Ni prostora za kopičenje opreme. Potrebujemo stabilen stalen pretok sistema."

ZDA so večino zalog pripeljale skozi Pakistan, kar pa je danes težja naloga. Pakistan je namreč zaradi napetosti med državama že večkrat zaprl oskrbovalne poti, Američani pa si ne bodo privoščili, da bi skozi Karači pošiljali občutljivo ali visoko tehnološko opremo. Poti skoz severni Afganistan, ki jih je nekdaj uporabljala Sovjetska zveza, so še ena možnost, vendar tudi ta zaradi razgibanega terena primerna zgolj za bolj "trpežno" opremo.

Kerry in Karzaj zagotavljata, da sta na isti strani O položaju v Afganistanu sta na nedavni tiskovni konferenci spregovorila tudi ameriški zunanji minister John Kerry in afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki sta zagotovila, da med njima ni nesporazumov ter da sta na isti strani glede varnostnih vprašanj in pomiritve v Afganistanu. Karzaj je pojasnil, da je skušal poslati sporočilo talibanom, naj nehajo pobijati ljudi, če resnično želijo odhod tujih vojakov.

Sicer pa je bil Karzaj zelo vesel, da so ZDA končno predale še zadnji zapor v Afganistanu pod nadzor njegove vlade. Washington in Kabul sta se že pred letom dni dogovorila, da bo zapor Parvan pri vojaškem oporišču Bagram predan Afganistancem, vendar so Američani zavlačevali zaradi skrbi, da bodo na prostost izpuščeni nevarni teroristi.

Kerry je zagotovil, da so ZDA zavezane afganistanski varnosti tudi po letu 2014, in priporočil talibanom, naj ne računajo na popoln umik, saj se predsednik Barack Obama sploh še ni odločil, koliko vojakov bo ostalo tam po letu 2014.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin