Ponedeljek, 4. 4. 2022, 6.01
2 leti
Ukrajinci ruskim vojakom postregli zastrupljene kolače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
170
Na štirideseti dan vojne iz Ukrajine poročajo o zastrupitvi več ruskih vojakov, ki so jim domačini ponudili kolače, prepojene s strupom. Po grozljivih pokolih v Buči se sicer spopadi v Ukrajini nadaljujejo. Iz satelitskih posnetkov mesta Buča je razvidno, da so Rusi na cerkvenem zemljišču izkopali množično grobišče za žrtve pobojev. Mesto je obiskal tudi predsednik Zelenski, ta je ruske vojake označil za morilce, mučitelje, posiljevalce in roparje. Oblegano ukrajinsko mesto Mariupol, od koder prihajajo zgornji posnetki, je medtem še vedno žarišče spopadov in zračnih napadov, so objavili pri britanskem obrambnem ministrstvu. Mariupol je, kot so navedli, skoraj zagotovo ključna tarča ruske invazije, ker bi zagotovil kopenski koridor od Rusije do okupiranega ozemlja Krima. O več smrtnih žrtvah poročajo z juga Ukrajine. Ameriški predsednik Biden je po masakru v Buči znova poudaril, da je Putin brutalni vojni zločinec.
Spodnje fotografije so posnete v Mariupolu.
Dnevni pregled dogodkov
22.16 Tako skušajo ukrajinske matere zaščititi svoje otroke
21.46 Evroskupina pripravljena zaostriti sankcije proti Rusiji
21.35 Rusi pripravljajo velik napad na jugu
21.19 Lavrov: Imamo dokumente o resnici in masakru v Buči
21.11 Francija bo izgnala 35 ruskih diplomatov
20.45 Pariz zaskrbljen nad poročili o pobojih v operaciji malijskih sil in ruskih plačancev
19.27 Nemčija po masakru v Buči izgnala 40 ruskih diplomatov
18.39 ZDA za izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice
17.31 Po besedah župana uničenih 90 odstotkov Mariupola
17.24 Biden po masakru v Buči: Putin je brutalni vojni zločinec
16.51 EU bo Ukrajini pomagala pri preiskavi vojnih zločinov
16.09 Ukrajinci Ruse obtožujejo zločinov proti človečnosti
15.55 Putin podpisal odlok o vizumskih omejitvah za "neprijazne države"
13.51 Ukrajinski predsednik je obiskal Bučo
12.41 Ukrajinci s kolači in alkoholom zastrupili ruske vojake
11.38 V raketnem napadu na jugu Ukrajine umrlo osem ljudi
11.30 Danes bo odprt humanitarni koridor iz Mariupola
11.21 Iz Evrope se vrstijo obtožbe o genocidu v Buči ter napovedi novih sankcij
9.21 Rusi ob cerkvi v Buči izkopali množično grobišče
9.20 Iz obleganih ukrajinskih mest v nedeljo zbežalo 2.694 ljudi
9.02 Po odhodu Rusov našli 400 trupel civilistov
8.38 Do danes ubitih več kot 1.400 civilistov
7.20 Zelenski ruske vojake označil za morilce, posiljevalce in roparje
6.20 Zelenski na podelitvi grammyjev pozval k podpori Ukrajincev
5.50 Ukrajinci našli raketni sistem, strelivo in orožje
5.45 Napadi na Mariupol se nadaljujejo
5.30 Do zdaj zaradi vojne umrlo več kot 1.400 ljudi
5.00 Evropski poslanci ta teden znova o Ukrajini
0.30 Finančni ministri EU o posledicah vojne v Ukrajini za evropsko gospodarstvo
22.16 Tako skušajo ukrajinske matere zaščititi svoje otroke
Zaradi strahu, da bodo v vojni same izgubile življenje, ukrajinske matere na svoje otroke pišejo osebne podatke otroka in kontaktne podatke sorodnikov. Spodnjo fotografijo otroka, ki ima na hrbtu napisano ime in priimek, datum rojstva in telefonske številke, je na Twitterju delila stran Višegrad24.
Ukrainian mothers write their family contacts on the bodies of their children in case they are killed and the child survives. pic.twitter.com/MjmSZXQOBv
— Visegrád 24 (@visegrad24) April 4, 2022
Gre za fotografijo deklice Vere, ki jo je na Instagramu delila njena mama. Ob tem je zapisala, da je na prvi dan vojne svoji hčerki na hrbet napisala te podatke v primeru, da bi se njej kaj zgodilo in bi Vera ostala sama. Na drugi fotografiji je list papirja na katerem so prav tako zapisani kontaktni podatki sorodnikov in osebni podatki deklice. "Čeprav smo zdaj na varnem, se ne morem pripraviti do tega, da bi vzela listek iz žepa kombinezona," je ob objavi zapisala Ukrajinka Sasha Makoviy.
21.46 Evroskupina pripravljena zaostriti sankcije proti Rusiji
Finančni ministri držav območja z evrom so danes v Luxembourgu izrazili pripravljenost zaostriti sankcije proti Rusiji v luči zadnjega dogajanja v Ukrajini, je po srečanju povedal šef evroskupine Paschal Donohoe. Ministri so danes opravili splošno razpravo o nadaljnjih sankcijah, ki bi se lahko končala še ta teden.
Po besedah irskega finančnega ministra so vsi člani evroskupine zgroženi nad dogajanjem v Ukrajini v zadnjih dneh, od koder poročajo o domnevnih ruskih pobojih ukrajinskih civilistov.
"Pripravljeni smo okrepiti sankcije proti Rusiji in podporo Ukrajini," je povedal na novinarski konferenci po zasedanju.
Donohoe je poudaril, da so danes ministri opravili splošno razpravo o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji. Prav tako o podrobnostih ne bodo razpravljali finančni ministri vseh članic EU, ki se bodo v Luksemburgu sestali v torek. Irski finančni minister pričakuje, da se bodo razprave končale ta teden.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je ob tem pojasnil, da trenutno ne poteka odločanje o prepovedi uvoza ruskega plina v EU. "Vendar pa ta ukrep ostaja na mizi za pozneje," je poudaril.
V EU so se v zadnjih dneh okrepili pozivi k sprejetju nadaljnjih sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Od tam namreč prihajajo poročila, da so v kraju Buča ruski vojaki izvedli poboj ukrajinskih civilistov.
21.35 Rusi pripravljajo velik napad na jugu
Ruska vojska naj bi po poročanju ukrajinskih sil na jugu Ukrajine pripravljala velik napad, je povedal guverner Sergej Hajdaj. Guverner je prebivalce pozval, naj zapustijo svoje domove. "Ne oklevajte, danes je bilo evakuiranih tisoč ljudi, prosim vas, ne čakajte, da vam bombardirajo dom," je dejal.
21.19 Lavrov: Imamo dokumente o resnici in masakru v Buči
Rusija je pripravljena predložiti dokumente, ki pričajo o pravi resnici in dogajanju v ukrajinskem mestu Buča, kjer so ruske sile obtožene pokola civilnega prebivalstva, je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
21.11 Francija bo izgnala 35 ruskih diplomatov
Francija je danes sporočila, da bo izgnala 35 ruskih diplomatov zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom. Ukrep je del skupnih evropskih prizadevanj v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Francija se je danes zvečer odločila izgnati nekaj ruskega osebja z diplomatskim statusom, ki je nameščeno v Franciji in katerega dejavnosti so v nasprotju z našimi varnostnimi interesi," je sporočilo zunanje ministrstvo v Parizu.
Po navedbah vira na ministrstvu, ki ni želel biti imenovan, bo Francija izgnala 35 ruskih diplomatov, poroča AFP.
"Ta ukrep je del evropskega pristopa," so zapisali v izjavi zunanjega ministrstva. "Naša prva odgovornost je vedno zagotoviti varnost Francozov in Evropejcev," so še navedli.
Rusija je že napovedala povračilni ukrep. Moskva se bo odzvala na izgon ruskih diplomatov v Franciji, je za rusko tiskovno agencijo Tass danes povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zakarova. "Dali bomo primeren odgovor," je še dejala.
Pred Francijo je danes tudi Nemčija sporočila, da bo v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino izgnala 40 ruskih diplomatov. Nemčija in Francija pa nista edini, ki sta se po poročilih o množičnih pobojih civilistov v ukrajinskem mestu Buča, ti so naleteli na ostre obsodbe mednarodne javnosti, odločili za tak ukrep.
Litva se je odločila izgnati ruskega veleposlanika in zapreti ruski konzulat v pristaniškem mestu Klaipeda. Vilna je tudi odpoklicala svojega veleposlanika v Moskvi. Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevičs pa je danes sporočil, da bo Riga, upoštevajoč zločine, ki so jih zagrešile ruske sile, omejila diplomatske odnose z Moskvo. Konkretne odločitve bodo sporočili takoj, ko bodo končani notranji postopki, je tvitnil.
20.45 Pariz zaskrbljen nad poročili o pobojih v operaciji malijskih sil in ruskih plačancev
Francija je danes izrazila globoko zaskrbljenost zaradi informacij, da je bilo v malijski vasi Moura v operaciji pripadnikov malijskih oboroženih sil in ruskih plačancev ubitih na stotine civilistov. V Parizu so pozvali k preiskavi, da bi odgovorne privedli pred roko pravice. Zaradi poročil o domnevnih pobojih so zaskrbljeni tudi v EU.
"Francija je zelo zaskrbljena zaradi informacij o množičnih zlorabah v vasi Moura s strani elementov malijskih oboroženih sil v spremstvu ruskih plačancev iz skupine Wagner, ki naj bi povzročile smrt več sto civilistov," so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva.
Malijska vojska je v petek sporočila, da je v operaciji v Mouri v osrednjem delu države konec prejšnjega meseca ubila 203 borce, za katere trdi, da so pripadali "oboroženim terorističnim skupinam", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojska je to sporočila po tistem, ko so se na družbenih omrežjih v Maliju pojavila številna poročila, da je bilo v Mouri ubitih na desetine ljudi, tudi civilisti. AFP ni mogel preveriti navedb vojske o ubitih borcih ali poročil o smrti civilistov.
V Parizu so pozvali k hitremu odprtju nacionalne kot tudi mednarodne preiskave, da bi storilce privedli pred sodišče. "Boj proti terorističnim skupinam, ki delujejo v Sahelu, nikakor ne more upravičiti kršitev človekovih pravic," so sporočili z zunanjega ministrstva.
Tudi EU je danes sporočila, da je "zelo zaskrbljena" zaradi poročil o poboju v Mouri in pozvala to zahodnoafriško državo, naj preiskovalcem dovoli dostop do omenjenega območja.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Twitterju sporočil, da je treba "osvetliti okoliščine protiterorističnih operacij v zadnjih tednih v Maliju". Michel je pričevanja o smrti na stotine ljudi označil za "skrb vzbujajoča". "Boj proti terorizmu ne more potekati na račun spoštovanja človekovih pravic," je še zapisal.
Francija je februarja sporočila, da bo skupaj s partnericami iz EU in Kanade začela umikati vojake iz Malija, potem ko so se poslabšali odnosi med Parizom in tamkajšnjo vojaško hunto, ki se v zadnjem obdobju opira na pomoč skupine ruskih plačancev Wagner. Na skupino, ki velja za zasebno vojsko ruskega predsednika Vladimirja Putina, letijo očitki o zlorabah in zločinih.
Kot so sporočili voditelji sodelujočih držav februarja v skupni izjavi, je bila odločitev o umiku sprejeta zato, ker niso več izpolnjeni "politični, operativni in pravni pogoji" za učinkovito nadaljevanje vojaškega sodelovanja v boju proti terorizmu v Maliju.
V Maliju v okviru misije EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM) delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.
19.27 Nemčija po masakru v Buči izgnala 40 ruskih diplomatov
Nemčija se je v povezavi z vojno v Ukrajini odločila izgnati 40 ruskih diplomatov. Kot je v Berlinu danes sporočila zunanja ministrica Annalena Baerbock, so diplomati, ki so bili razglašeni za nezaželene osebe, delovali proti naši svobodi.
Vlada se je danes odločila, da "znatno število članov ruskega veleposlaništva razglasi za nezaželene osebe, ki so tukaj v Nemčiji vsak dan delale proti naši svobodi, proti povezanosti naše družbe", je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Baerbockova. Razglasitev za nezaželeno osebo po poročanju dpa v resnici pomeni izgon iz države.
Delo omenjenih ruskih diplomatov "je grožnja tistim, ki iščejo zaščito pri nas", je pojasnila Baerbockova. "Tega ne bomo več dopuščali. Danes popoldne smo obvestili ruskega veleposlanika," je dodala.
Nemčija gosti več kot 300 tisoč ukrajinskih beguncev, ki so od začetka ruske invazije 24. februarja pobegnili iz države.
Diplomati imajo pet dni časa, da zapustijo Nemčijo, še navaja dpa. Šlo naj bi za osebe, za katere se domneva, da so pripadniki ruske obveščevalne službe.
Glede grozodejstev v ukrajinskem mestu Buča pa je Baerbockova dejala, da te podobe "pričajo o neverjetni brutalnosti ruskega vodstva" in tistih, ki so sledili njegovi propagandi, "o volji po uničenju, ki presega vse meje". Podobnih prizorov se je po njenem treba bati tudi iz številnih drugih krajev, ki so jih v Ukrajini zasedle ruske sile.
Nemčija je še ena v vrsti držav, ki so se v zadnjih tednih odločile za izgon ruskih diplomatov. Slovaška je pretekli teden sporočila, da se je odločila izgnati 35 ruskih diplomatov, ker naj bi delovali kot vohuni. Pred njo so se za podobno potezo odločile tudi Nizozemska, Belgija, Irska in Češka.
18.39 ZDA za izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice
ZDA bodo poskušale doseči izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice, je danes sporočila ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield. S tem se je odzvala na poročila o množičnih pobojih civilistov, ki naj bi jih v ukrajinskem mestu Buča zagrešile ruske sile. Poboji v Buči so bili deležni obsodbe mednarodne javnosti.
Veleposlanica je pri tem spomnila, da je 140 članic ZN že obsodilo rusko agresijo proti Ukrajini in s tem povezano humanitarno krizo. V svojem sporočilu tem 140 državam je poudarila: "Podobe iz Buče in opustošenje po vsej Ukrajini zahtevajo, da zdaj svoje besede povežemo z dejanji."
"Ne moremo dovoliti, da država članica, ki spodkopava vsa načela, ki so za nas pomembna, še naprej sodeluje v Svetu ZN za človekove pravice," je zapisala v vrsti danes objavljenih tvitov.
Rusija po njenem prepričanju v Svetu ZN ne bi smela imeti položaja moči, prav tako ne smemo dovoliti Rusiji, da uporabi svoj sedež v tem organu kot orodje propagande, ki bi nakazovalo, da gojijo "legitimno zaskrbljenost glede človekovih pravic".
Po umiku ruskih sil iz Buče severovzhodno od prestolnice Kijev so prišla na dan razkritja o množičnih pobojih civilistov v tem mestu, ki so bila deležna ostre obsodbe tako ukrajinske kot mednarodne javnosti. Več tujih voditeljev jih je označilo za genocid.
Po navedbah ukrajinske generalne tožilke Irine Venediktove so na območjih širše kijevske regije, s katerih so se Rusi umaknili, doslej našli 419 trupel civilistov.
Ruska stran odgovornost za poboje odločno zanika in trdi, da gre za provokacijo in za "še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije".
17.31 Po besedah župana uničenih 90 odstotkov Mariupola
Ukrajinsko pristaniško mesto Mariupol, ki je tarča obleganja ruskih sil, je po besedah njegovega župana Vadima Bojčenka skoraj povsem uničeno.
"Žalostna novica je, da je 90 odstotkov infrastrukture v mestu uničene in 40 odstotkov je ni mogoče obnoviti," je dejal Bojčenko na novinarski konferenci.
V Mariupolu, ki ga še naprej obstreljujejo ruske sile, je ostalo ujetih še približno 130 tisoč ljudi, je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. V mestu na obali Azovskega morja je pred rusko invazijo živelo približno pol milijona ljudi.
Po besedah župana ruska vojska "brutalno uničuje Mariupol". "Bombardiranja so neprekinjena," je pojasnil in dodal, da ruske sile uporabljajo večcevne raketomete. Večina napadov na mesto se odvija "z morja", kjer so nameščene ruske ladje.
Pojasnil je tudi, da načrtujejo evakuacijo preostalih prebivalcev mesta, vendar tega danes ne morejo izvesti. V preteklih dneh in tednih je bilo več poskusov evakuacije civilistov, vendar so se številni končali neuspešno. Ruska in ukrajinska stran sta za to krivili druga drugo. V enem takih poskusov se je v nedeljo iz mesta z lastnimi avtomobili in več avtobusi uspelo umakniti več sto ljudem.
Ruske sile že več kot mesec dni oblegajo Mariupol, kjer so razmere za življenje katastrofalne. Ljudem primanjkuje hrane, vode in zdravil. Nehumane razmere je obsodila tudi mednarodna skupnost.
17.24 Biden po masakru v Buči: Putin je brutalni vojni zločinec
"Kritizirali ste me, ko sem Putinu rekel vojni zločinec. Zdaj ste videli, kaj se je zgodilo v Buči, on je vojni zločinec," je dejal Biden, vendar dejanja Rusov ni opredelil za genocid, kot je to storil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Poslati moramo orožje Ukrajini, da se ubrani, in pridobiti moramo vse informacije in podrobnosti, da bomo Rusiji pozneje lahko sodili za vojne zločine," je še dodal ameriški predsednik.
ZDA skupaj z več kot 40 državami zbirajo dokaze o vojnih zločinih in drugih kršitvah, potem ko je ustrezno resolucijo s tem pozivom in ustanovitvijo preiskovalne komisije sprejel Svet za človekove pravice ZN. Preiskava poteka tudi pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), čeprav ZDA, Rusija in Ukrajina niso njegove članice.
16.51 EU bo Ukrajini pomagala pri preiskavi vojnih zločinov
EU je z Ukrajino ustanovila posebno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu. Unija je pripravljena okrepiti prizadevanja z napotitvijo preiskovalnih skupin na teren v podporo ukrajinskemu tožilstvu, tudi ob pomoči Eurojusta in Europola, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Von der Leynova je "o grozovitih umorih, ki so bili odkriti v Buči in na drugih območjih, od koder so se pred kratkim umaknile ruske sile", danes po telefonu govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pri tem mu je zagotovila podporo Evropske komisije, so sporočili v Bruslju.
"Strašne podobe ne morejo in ne bodo ostale brez odgovora," je zatrdila predsednica komisije in dodala še, da "storilci teh grozljivih zločinov ne smejo ostati nekaznovani".
Russian invaders killed families. First foto - Bucha. They burned the bodies.
— Mariana Betsa (@Mariana_Betsa) April 4, 2022
Second foto - Mykolayiv.
A 3-year old Arina (with signs of rape) on top of her 17-years old sister Veronica.
Russia should be accountable for the genocide of Ukrainians #StopRussia #StandWithUkraine pic.twitter.com/IPhXTsmI4W
Po njenem prepričanju je potreben globalen odziv. Tako že potekajo pogovori med uradom za pravosodno sodelovanje članic EU (Eurojust) in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), da bi združili moči in da bi sodišče postalo del skupne preiskovalne skupine. Tak usklajeni pristop ukrajinskih oblasti, EU, držav članic in evropskih agencij ter ICC bo omogočil zbiranje, analizo in obdelavo dokazov na učinkovit način, so zapisali v sporočilu Evropske komisije.
Von der Leynova je komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu naročila, naj vzpostavi stik z ukrajinskim generalnim tožilcem. Evropska komisija bo zagotovila vso potrebno tehnično in finančno podporo vsem preiskavam pod okriljem EU, so še navedli v Bruslju.
Ukrajinsko in mednarodno javnost so v zadnjih dneh pretresla poročila in prizori o domnevnih ruskih pobojih civilistov v mestu Buča severovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev. Več tujih voditeljev jih je označilo za genocid, vrstijo pa se tudi pozivi k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Pripravo teh naj bi nadaljevala tudi EU.
16.09 Ukrajinci Ruse obtožujejo zločinov proti človečnosti
Ukrajinci so rusko vojsko obtožili zločinov proti človečnosti in kršenja Ženevske konvencije.
Prav tako so v mestih, iz katerih se je umaknila ruska vojska, našli veliko trupel civilistov, za katere menijo, da jih je ubila ruska vojska, njihovi domovi so bili uničeni, vozila pa zažgana. Ukrajinci trdijo, da so našli več kot sto trupel tudi v okolici Kijeva, vključno z mestom Buča, kjer so mrtve našli že v soboto.
"To je lažni napad s ciljem očrniti Moskvo," je povedal vodja diplomacije Sergej Lavrov, ki vse obtožbe Ukrajine zavrača, poroča agencija Tass.
Zelenski ruske vojake označil za morilce, posiljevalce in roparje
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je, potem ko so v mestih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, odkrili številna trupla civilistov, ponoči v videonagovoru dejal, da "se je na Ukrajino zgrnilo koncentrirano zlo". Ruske sile je označil za "morilce, mučitelje, posiljevalce in roparje, ki sami sebe imenujejo vojska".
Zelenski je dodal, da si ruske sile po tem, kar so naredile, zaslužijo smrt, poročajo tuje tiskovne agencije.
Del nagovora je Zelenski povedal v ruščini. Dejal je, da si želi, da bi matere ruskih vojakov videle trupla ubitih ljudi v Buči, Irpinu in Hostomelu. "Rad bi, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izvršujejo njihovi ukazi," je dodal.
Povedal je, da so oblikovali posebno telo, ki bo preiskovalo zločine na območjih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile. Po navedbah ukrajinske generalne tožilke Irine Venediktove so doslej našli trupla 410 civilistov ter tudi množične grobove.
Med obiskom Buče je Zelenski danes označil poboje za genocid. "To so vojni zločini in svet jih bo prepoznal kot genocid," je dejal.
Oblečen v neprebojni jopič je novinarjem pojasnil, da je bilo po njihovih informacijah ubitih in mučenih več tisoč ljudi. Prav tako vedo za posilstva žensk in poboje otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija odgovornost za poboje zanika ter trdi, da so delo ukrajinskih nacionalistov, ki hočejo odgovornost podtakniti Rusiji. Moskva je za danes zahtevala zasedanje Varnostnega sveta ZN o tem.
15.55 Putin podpisal odlok o vizumskih omejitvah za "neprijazne države"
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o uvedbi povračilnih vizumskih ukrepov v povezavi z "neprijaznimi dejanji" tujih držav. Ukrep, ki zadeva tudi države članice EU, je odgovor na uvedbo sankcij, ki so jih po ruski invaziji na Ukrajino proti Moskvi uvedle številne zahodne države.
Putin je odlok podpisal "zaradi potrebe po nujnem ukrepanju kot odgovor na neprijazno ravnanje Evropske unije", poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki navaja, da je bil dokument danes objavljen na uradnem portalu pravnih informacij.
Omenjeni odlok začasno odpravlja številne določbe sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov z EU, Norveško, Dansko, Islandijo, Švico in Liechtensteinom, še navaja Tass.
Odlok med drugim preklicuje večkratne enoletne vizume za uradne delegacije in novinarje ter večkratne petletne vizume za člane nacionalnih in regionalnih vlad, parlamentov in sodišč.
Putin je zunanjemu ministrstvu tudi naložil, naj uvede osebne omejitve za tujce in osebe brez državljanstva, ki zagrešijo "neprijazna dejanja" pri vstopu ali med bivanjem v državi "proti Ruski federaciji, njenim državljanom ali pravnim osebam", še navaja Tass.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že konec marca napovedal, da Rusija pripravlja ukrepe za omejitev vstopa za državljane tako imenovanih neprijaznih držav, med drugim za vse članice EU, v odgovor na "neprijazna dejanja" številnih držav, ki so po ruski invaziji na Ukrajino proti njej uvedle sankcije.
13.51 Ukrajinski predsednik je obiskal Bučo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Bučo in se pogovarjal z domačini. Ponovil je, da je Rusija v Ukrajini zagrešila vojne zločine in genocid.
Ukraine Crisis - Afternoon Briefing:
— TSC International News (@news_tsc) April 4, 2022
* Ukrainian President Volodymyr Zelensky is visiting Bucha, as more evidence of atrocities near Kyiv continues to emerge.
For more on this visit: https://t.co/4ZisdbjdTD pic.twitter.com/UtSfQwGzhw
V spodnjem videu si lahko pogledate, kaj je o ruskih grozodejstvih v mestu Buča povedal Zelenski.
12.41 Ukrajinci s kolači in alkoholom zastrupili ruske vojake
"Prebivalci četrti Izjum so spekli zastrupljene kolače in jih ponujali ruskim vojakom," je na Twitterju zapisala ukrajinska državna obveščevalna služba. Posledično sta umrla dva vojaka, še 28 jih je bilo prepeljanih na intenzivno nego, piše Mirror.
Domačini so spekli kolače, prej pa so jih prelili s strupom, je zatrdil ukrajinski obrambni obveščevalni direktorat.
Poleg tega je še približno 500 ruskih vojakov v bolnišnicah zaradi hude zastrupitve z alkoholom.
🔥Жителі Ізюмського району «пригостили» окупантів отруєними пиріжками. В результаті двоє окупантів загинули одразу, ще 28 потрапили до реанімації. Близько 500 військовослужбовців РФ знаходяться в лікарнях внаслідок важкого отруєння алкоголем невідомого походження. pic.twitter.com/ratiNg4X8m
— Defence intelligence of Ukraine (@DI_Ukraine) April 2, 2022
11.38 V raketnem napadu na jugu Ukrajine umrlo osem ljudi
"Ruske oborožene sile so napadle mesti Očakov in Mikolajev. V obstreljevanju so bili poškodovani hiše, vozila in civilna infrastruktura," je v ponedeljek v izjavi zapisal ukrajinski generalni tožilec.
Župan Oleksandr Sienkevič je povedal, da je bila v ruskem napadu na bolnišnico v Mikolajevu ubita ena oseba, pet pa je bilo ranjenih.
How looks like a gynecology department of one of the hospitals in #Mykolaiv after yesterday's shelling.
— Ukrainian Healthcare Center (UHC) (@UHCteamUA) April 4, 2022
Luckily, neither medical staff nor patients suffered. When you are told about denazification, recall this video as well.
Video by the mayor of the city, Oleksandr Senkevych pic.twitter.com/fmZxfsAlDz
Ubitih je bilo tudi sedem prebivalcev Očakova, še 20 pa je bilo ranjenih.
Največje ukrajinsko pristanišče Mikolajev, ki leži na poti do Odese, je ruska vojska močno obstreljevala že na začetku invazije, ko ga je neuspešno poskušala zavzeti. Konec prejšnjega meseca je ruska raketa v mestu zadela poslopje regionalne mestne vlade, pri čemer je bilo ubitih 36 ljudi.
11.30 Danes bo odprt humanitarni koridor iz Mariupola
Humanitarni koridor iz obleganega mesta Mariupol na jugovzhodu Ukrajine bodo po besedah visokega ukrajinskega uradnika kljub zamudam in težavam pri ohranjanju odprte poti za evakuacijo danes odprli.
"Petnajst avtobusov za evakuacijo je že odšlo iz Zaporožja v Mariupol," je povedala Irina Vereščuk, ukrajinska podpredsednica vlade. V nedeljo je sedem avtobusov v spremstvu delegacije Mednarodnega komiteja Rdečega križa prispelo do Manhuša, je še dodala.
Če bo konvoj, ki ga spremlja ICRC, dosegel Mariupol, bi bil to prvi primer organizirane evakuacije z avtobusi iz bombardiranega mesta.
Prav tako bomo ljudi še naprej evakuirali iz Popasne, Luganska, Rubižne in vasi Nižnie v regiji Lugansk," je povedala Vereščukova.
11.21 Iz Evrope se vrstijo obtožbe o genocidu v Buči ter napovedi novih sankcij
Iz Evrope se danes vrstijo obsodbe pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Več voditeljev držav jih je označilo za genocid, pozivajo tudi k novim sankcijam proti Rusiji.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je pozval k mednarodni preiskavi "genocida" ter predlagal ustanovitev mednarodne komisije, ki naj opravi preiskavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi španski premier Pedro Sanchez meni, da je v Buči videti znake morebitnega genocida. "Storili bomo vse, da tisti, ki so zagrešili te vojne zločine, ne bodo ostali nekaznovani, zato bodo stopili pred sodišča, ki bodo obravnavala te domnevne primere (zločinov proti) človečnosti, vojnih zločinov in, zakaj ne rečemo, tudi genocida," je Sanchez danes dejal v Madridu.
Da se je v Buči zgodil genocid, je že v nedeljo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da obstajajo znaki vojnih zločinov. "Obstajajo zelo jasni znaki vojnih zločinov. V Buči je bila ruska vojska," je Macron dejal za televizijsko postajo France Inter po odkritju množičnih grobišč in več sto mrtvih severozahodno od Kijeva. "Prizori so neznosni. Mednarodno pravosodje mora delovati. Tisti, ki stojijo za temi zločini, se morajo odzvati," je še dejal.
Macron je pozval k nadaljnjim korakom v smeri zaostritve sankcij proti Rusiji na ravni EU, ki bi po njegovih besedah lahko bile usmerjene proti ruski naftni in premogovniški industriji. Dodal je, da bo Francija v prihodnjih dneh te ukrepe uskladila s svojimi partnericami v EU, zlasti z Nemčijo.
Grozodejstva ruskih oboroženih sil v mestu Buča in drugih ukrajinskih mestih je ostro obsodila tudi Evropska unija. Storilci vojnih zločinov in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni in vojaški voditelji bodo za svoja dejanja odgovarjali, so sporočili z urada visokega zunanjega predstavnika EU.
9.21 Rusi ob cerkvi v Buči izkopali množično grobišče
S satelitskih posnetkov mesta Buča je razvidno, da so Rusi na cerkvenem zemljišču izkopali 13 metrov dolgo množično grobnico. Po mnenju ukrajinskih oblasti je to množična grobnica za ubite civiliste.
🔴Directo | Imágenes de satélite detectan una fosa común en Bucha https://t.co/6TAuyt64No pic.twitter.com/RZFJVG8ufp
— infoLibre (@_infoLibre) April 4, 2022
9.20 Iz obleganih ukrajinskih mest v nedeljo zbežalo 2.694 ljudi
Iz obleganih ukrajinskih mest je v nedeljo na varno prispelo 2.694 ljudi. Skoraj 1.500 rešenih oseb je iz regije Lugansk na vzhodu Ukrajine, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Sicer pa se je v Ukrajino od začetka ruske invazije vrnilo pol milijona ljudi.
Iz pristaniških mest Mariupol in Berdjansk je v nedeljo z lastnimi avtomobili v Zaporožje pobegnilo približno 500 ljudi. Iz Mariupola je v spremstvu Rdečega križa v Manhuš odpeljalo sedem avtobusov.
Vereščukova je rusko stran obtožila, da krši dogovorjeno prekinitev ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Od začetka ruske invazije se je medtem v Ukrajino vrnilo več kot pol milijona ljudi. "V zadnjem tednu je Ukrajino zapustilo 144 tisoč ljudi, 88 tisoč pa se jih je vrnilo v državo. Skupaj se je v Ukrajino vrnilo okoli 537 tisoč naših rojakov," je v nedeljo sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, ki se sklicuje na podatke državne mejne službe.
Od 24. februarja je po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) državo zapustilo več kot 4,1 milijona Ukrajincev. Skupaj je svoje domove zapustilo več kot deset milijonov ljudi, ki so se preselili v sosednje države ali pa so razseljeni znotraj Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
9.02 Po odhodu Rusov našli 400 trupel civilistov
Po odhodu ruskih sil še naprej odkrivajo trupla civilistov v regiji Kijev. Do zdaj so jih našli najmanj 400, so v ponedeljek sporočili ukrajinski uradniki in navedli, da bo število ubitih verjetno še precej večje.
Številni domačini so pogrešani. Ugotavljajo, koga so Rusi ugrabili ali mučili, kdo je izginil in se ni vrnil, je dejal svetovalec notranjega ministrstva Vadim Denisenko in dodal, da so v regiji Kijev našli približno 400 mrtvih civilistov.
7.20 Zelenski ruske vojake označil za morilce, posiljevalce in roparje
Ukrajinski predsednik Zelenski je, potem ko so v mestih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, odkrili številna trupla civilistov, ponoči v videonagovoru dejal, da "se je na Ukrajino zgrnilo koncentrirano zlo". Ruske vojake je označil za "morilce, mučitelje, posiljevalce in roparje, ki sami sebe imenujejo vojska".
Zelenski je dodal, da si ruske sile po tem, kar so naredile, zaslužijo smrt, poročajo tuje tiskovne agencije.
Del nagovora je Zelenski povedal v ruščini. Dejal je, da si želi, da bi matere ruskih vojakov videle trupla ubitih ljudi v Buči, Irpinu in Hostomelu. "Rad bi, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izpolnjujejo njihovi ukazi," je dodal.
Povedal je, da so oblikovali posebno telo, ki bo preiskovalo zločine na območjih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile. Po navedbah ukrajinske generalne tožilke Irine Venediktove so do zdaj našli trupla 410 civilistov in tudi množične grobove.
“On April 3rd Irina Venediktova, the Ukrainian prosecutor-general, said that the bodies of 410 civilians had so far been found around the capital. Nobody doubts that the final toll will be much higher.” https://t.co/gfhWjflso2
— Dr Kevin Purcell 🇬🇧🇮🇪🇺🇸 + 😷💉+ 🇺🇦🌻 (@kevinpurcell) April 4, 2022
Rusija odgovornost za poboje zanika in trdi, da so delo ukrajinskih nacionalistov, ki hočejo odgovornost podtakniti Rusiji. Moskva je za danes zahtevala zasedanje Varnostnega sveta ZN o tem.
6.20 Zelenski na podelitvi grammyjev pozval k podpori Ukrajincev
V sinočnjo podelitev glasbenih nagrad grammy v Las Vegasu se je vključil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
V videonagovoru je Zelenski gledalce pozval, naj Ukrajince podprejo "na kakršenkoli način".
"Kaj je nasprotje glasbe? Tišina uničenih mest in ubitih ljudi," je dejal Zelenski. "Zapolnite tišino s svojo glasbo. Podprite nas na kakršenkoli način. Samo s tišino ne," je dejal zbranim na prireditvi.
#ÚLTIMAHORA Presidente de Ucrania, Volodimir Zelenski, habla en un video en la gala de los Grammy #AFP #GRAMMY #GrammyAwards pic.twitter.com/kzgFPmULBO
— Agence France-Presse (@AFPespanol) April 4, 2022
5.50 Ukrajinci našli raketni sistem, strelivo in orožje
Ukrajinci trdijo, da so odkrili močan raketni sistem. Po navedbah Kyiv Independent so našli zapuščeni ruski raketni sistem BUK. Dodajajo, da so našli veliko skritega streliva in orožja.
5.45 Napadi na Mariupol se nadaljujejo
Oblegano ukrajinsko mesto Mariupol je še vedno žarišče spopadov in zračnih napadov, so objavili pri britanskem obrambnem ministrstvu v svojem zadnjem poročilu obveščevalnih služb. Poročilo navaja nenehne hude spopade v Mariupolu, "ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto", skupaj z intenzivnimi neselektivnimi zračnimi napadi.
Mariupol, obkrožen z ruskimi silami, že tedne močno bombardirajo.
"Mariupol je skoraj zagotovo ključna tarča ruske invazije, ker bo zagotovil kopenski koridor od Rusije do okupiranega ozemlja Krima," je zapisano v poročilu.
5.30 Do zdaj zaradi vojne umrlo več kot 1.400 ljudi
Združeni narodi so potrdili več kot 1.400 smrtnih žrtev med civilisti, dejansko število pa je verjetno še višje.
Urad Združenih narodov za človekove pravice navaja, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini 3.455 civilnih žrtev. Številka vključuje več kot 1.400 smrtnih žrtev in več kot 2.000 ranjenih.
From 24 Feb—2 April, we recorded 3,455 civilian casualties in context of Russia’s armed attack against #Ukraine: 1,417 killed, incl 121 children; 2,038 injured, incl 171 children, mostly caused by shelling & airstrikes. Actual toll is much higher. Update https://t.co/hA17imOEQW pic.twitter.com/5F56ZGK9Jo
— UNHumanRightsUkraine (@UNHumanRightsUA) April 3, 2022
5.00 Evropski poslanci ta teden znova o Ukrajini
Evropski poslanci se bodo na plenarnem zasedanju v prihodnjem tednu znova večinoma posvetili vojni v Ukrajini. Namenjeni sta ji obe glavni razpravi - prva v torek zlasti zaščiti otrok na begu pred vojno, druga v sredo pa sklepom marčevskega vrha EU, na katerem je bilo v ospredju vprašanje sankcij proti Rusiji.
Poslanci bodo v torek s predstavniki sveta in komisije razpravljali o tem, kaj lahko naredi EU, da bi bolje zaščitila otroke in mlade, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, zlasti pred trgovino z ljudmi in izkoriščanjem. O resoluciji, vezani na razpravo, bo parlament glasoval v četrtek.
V sredo dopoldne bodo nato poslanci skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Josepom Borrellom pod drobnogled vzeli sklepe vrha EU, ki je potekal 24. in 25. marca.
V ospredju razprave, ki ji bo sledila resolucija, bodo zlasti sankcije proti Rusiji in njihovo uresničevanje, o čemer so govorili tudi voditelji.
Na dnevnem redu plenarnega zasedanja bo v torek tudi razprava z von der Leynovo o dosežkih v dveh letih delovanja njene komisije. V prizadevanjih, da bi razpravo naredili bolj dinamično, bo ta prvič potekala v obliki kratkih vprašanj in odgovorov.
V enakem formatu bo nato potekala še razprava z Borrellom na temo strateškega kompasa, ki EU poziva k prevzemu večje odgovornosti za lastno varnost in izboljšanju samoobrambnih zmogljivosti.
V sredo popoldne bo poslance in predstavnike sveta ter komisije zaposlovalo stanje vladavine prava na Poljskem in Madžarskem, zlasti predvideno ukrepanje komisije v skladu s sedmim členom Pogodbe EU.
Na zasedanju naj bi poleg tega parlament v torek po pričakovanjih potrdil posodobljene smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo, v četrtek pa bodo poslanci glasovali o resoluciji, vezani na pobudo komisije o pravici potrošnikov do popravila.
Med preostalimi temami na dnevnem redu so med drugim še skrb vzbujajoče stanje pravic žensk v Afganistanu, uresničevanje azilnih pravil v EU in obtožbe o kršenju pravice do azila in nevračanja.
Že danes pa se bodo poslanci skupaj s komisijo posvetili zadnjemu, konec februarja objavljenemu poročilu Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje v okviru ZN.
0.30 Finančni ministri EU o posledicah vojne v Ukrajini za evropsko gospodarstvo
Finančni ministri držav evrskega območja bodo danes v Luxembourgu razpravljali o posledicah ruske invazije na Ukrajino na gospodarstvo območja z evrom. O gospodarskih in finančnih posledicah vojne pa bodo v torek razpravljali še finančni ministri vseh držav EU.
Finančni ministri držav območja z evrom, med katerimi bo tudi slovenski minister Andrej Šircelj, bodo danes razpravljali o kratko- in srednjeročnih posledicah vojne v Ukrajini na evrsko gospodarstvo. Viri pri EU ob tem poudarjajo, da ocena posledic še poteka.
Razpravljali bodo še o uvedbi digitalnega evra, pri čemer bo v ospredju vprašanje zasebnosti, bančni uniji in rastočih cenah stanovanj.
Gospodarske in finančne posledice vojne v Ukrajini, zaradi katere je EU proti Rusiji uvedla stroge sankcije, bodo tudi tema torkovega zasedanja finančnih ministrov držav članic EU, med katerimi bo tudi Šircelj. Po navedbah virov pri EU bodo preučili, kako poteka uveljavljanje sankcij in njihove posledice.
Z Ukrajino bo prav tako povezana razprava o evropski finančni arhitekturi za razvoj. Finančni ministri bodo predvidoma sprejeli sklepe o strateški avtonomiji EU na področju gospodarskih in finančnih vprašanj.
Govorili pa bodo še o predlogu direktive o splošnem minimalnem obdavčenju za multinacionalke v EU. Gre za prenos globalnega dogovora o minimalnem 15-odstotnem obdavčenju multinacionalk. Države članice so blizu dogovora, a ni znano, ali ga bodo sprejele že v torek, je slišati v Bruslju.
170