SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Izredne razmere na Madžarskem: "Svet je na robu ..."

10

termometer

Viktor Orban | "Vojna v Ukrajini pomeni nevarnost za Madžarsko in ogroža tako energetsko kot finančno varnost gospodarstva in naših družin," je dejal predsednik madžarske vlade Viktor Orban.  | Foto: Reuters
"Vojna v Ukrajini pomeni nevarnost za Madžarsko in ogroža tako energetsko kot finančno varnost gospodarstva in naših družin," je dejal predsednik madžarske vlade Viktor Orban.  Foto: Reuters

Ukrajinsko sodišče je odredilo aretacijo nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča in ga obtožilo izdaje. Janukovič je bil ukrajinski predsednik od februarja 2010 do februarja 2014, nato pa je pobegnil v Rusijo, s katero je tesno sodeloval v obdobju, ko je bil prvi mož Ukrajine. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da bo Rusija razmislila in se odločila, ali mora obnoviti odnose z Zahodom, poroča Reuters. Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek v okviru obiska Japonske v uvodnem govoru poudaril pomen zavezništva v kontekstu ruske invazije na Ukrajino. "To je temačen trenutek v naši skupni zgodovini," je dejal Biden. 

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

21.19 Ruske sile napredujejo na vzhodu Ukrajine
19.24 Madžarska razglasila "izredne razmere v času vojne"
17.50 Ruska duma podprla zakonodajo za lažje zapiranje tujih medijev
16.53 Ukrajinski zunanji minister Rusijo obtožuje kraje žita
15.51 Rusija pripravlja odpravo zgornje starostne meje za vstop v vojsko
14.39 "Takega spopada v Evropi ni bilo že od druge svetovne vojne"
13.46 Navalni: Vi, vaš sistem in Putin ste izdajalci ruskega ljudstva
12.30 Von der Leynova za obnovo Ukrajine z ruskim premoženjem
12.17 Nekdanjega moldavskega predsednika prijeli zaradi izdaje in korupcije
8.09 Rusija še naprej krepi ofenzivo v Donbasu in se bliža zavzetju regije Lugansk
7.08 Biden: To je temačen trenutek v naši skupni zgodovini
7.00 Lavrov: Zahod mora Rusiji ponuditi nekaj novega
6.13 Ukrajinsko sodišče odredilo aretacijo nekdanjega predsednika Janukoviča

21.19 Ruske sile napredujejo na vzhodu Ukrajine

Ruske sile počasi, a vztrajno napredujejo na vzhodni fronti, kjer ukrajinskim silam v mestih Severodoneck in Lisičansk grozi, da jih bodo nasprotniki v celoti obdali. V primeru zavzetja teh dveh krajev bi Rusi tako rekoč v celoti obvladovali regijo Lugansk, poroča britanska mreža BBC.

Da je stanje za ukrajinske branilce na vzhodni fronti izjemno zahtevno, je danes potrdil tudi predstavnik za odnose z javnostmi ukrajinskega ministrstva za obrambo Oleksandr Motuzianik, ki je v televizijskem nastopu dejal, da se tam morda zdaj odloča o usodi države.

19.24 Madžarska razglasila "izredne razmere v času vojne"

Zaradi ruske invazije na Ukrajino je madžarska vlada razglasila "izredne razmere v času vojne", je prek Facebooka sporočil predsednik vlade Viktor Orban. Odločitev vlade bo stopila v veljavo danes opolnoči. 

"Svet je na robu gospodarske krize. Madžarska se ne sme vmešati v vojno in mora zagotoviti finančno varnost naših družin," je dejal Orban. Po njegovih besedah vlada zato potrebuje manevrski prostor za takojšnje ukrepanje. "Podobne izredne razmere smo uvedli v obdobju boja proti epidemiji koronavirusa. Razglasitev izrednih razmer tudi omogoča vladi, da se takoj in v vseh razmerah odzove s ciljem zaščititi Madžarsko in madžarske družine. O naših prvih odločitvah vas bom obvestil jutri," je še dejal Orban.

Madžarski parlament potrdil spremembo ustave, ki širi mandat vlade v primeru izrednih razmer

Madžarski parlament je danes v zgodnjih popoldanskih urah z dvotretjinsko večino vladajoče desne stranke Fidesz sprejel spremembo ustave, ki širi mandat vlade za razglasitev izrednih razmer v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče. Opozicija je bila do spremembe kritična. Parlament je danes tudi potrdil novo vlado premierja Viktorja Orbana.

Premier Orban je tik pred iztekom veljavnih izrednih razmer, uvedenih zaradi bolezni covid-19, našel način, da bo še naprej vladal z odloki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Viktor Orban vlada | Foto: Reuters Foto: Reuters

Parlament v Budimpešti je z danes potrjeno spremembo uvedel novo kategorijo izrednih razmer, v skladu s katero bo lahko vlada te zdaj razglasila tudi v primeru, ko se katera od sosednjih držav spopada z oboroženim spopadom, vojno ali humanitarno katastrofo. Parlament je lahko izredne razmere doslej razglasil v primeru naravnih ali industrijskih nesreč.

17.50 Ruska duma podprla zakonodajo za lažje zapiranje tujih medijev

Ruski poslanci so danes podprli zakonodajo, ki bo omogočila lažje zapiranje tujih medijev v državi brez odločbe sodišča kot odgovor na podobne ukrepe tujih držav proti ruskim medijem. Gre za zadnjega v nizu ukrepov proti medijem v Rusiji v času ruske invazije na Ukrajino.

Ruska duma je v prvem branju sprejela dopolnila, ki oblastem omogočajo, da se hitro in v enaki meri odzovejo na "neprijazna dejanja proti našim medijem v tujini", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več zahodnih držav, vključno z EU, je po začetku ruske invazije na Ukrajino v okviru sprejetih sankcij proti Moskvi prepovedalo delovanje ruskih državnih medijev, med njimi televizije RT in tiskovne agencije Sputnik, zaradi širjenja propagande in dezinformacij.

Nova zakonodaja bo ruskemu generalnemu državnemu tožilcu omogočila, da enostransko odloči o zaprtju tujih medijev, ki delujejo v Rusiji, če bodo tuje vlade sprejele "sovražne" korake proti ruskim medijem v tujini. Za to je zdaj potrebna odločba sodišča, navaja AFP.

Medije bi lahko zaprli tudi, če bi širili informacije, ki diskreditirajo rusko vojsko ali so povezane z "uvedbo političnih in gospodarskih sankcij proti Rusiji s strani tujih držav".

Tujim dopisnikom v državi pa bi lahko odvzeli akreditacije zaradi "neprijaznih dejanj" ali zaradi omejitev, uvedenih za ruske medije v njihovi državi.

Rusija je po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja že uvedla zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruski vojski. Kršiteljem med drugim grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Po uvedbi zakonodaje so se iz Rusije umaknili številni tuji mediji.

Rusija je prejšnji teden po poročanju AFP sporočila, da zapira moskovske pisarne kanadske radiotelevizije CBC kot povračilo za prepoved delovanja televizije RT v Kanadi.

Mediji v Rusiji sicer ne smejo ruske agresije proti Ukrajini označevati za vojno ali invazijo, namesto tega morajo uporabljati izraz "posebna vojaška operacija".

16.53 Ukrajinski zunanji minister Rusijo obtožuje kraje žita

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes dejal, da "ruski lopovi kradejo ukrajinsko žito" z namenom, da ga prodajo v tujini. Ruske oblasti so podobne obtožbe, ki so bile v preteklih tednih podkrepljene tudi s satelitskimi posnetki, ki naj bi prikazovali nalaganje ruskih ladij z ukrajinskim žitom, označile za lažne novice.

Kuleba je na Twitterju zapisal, da Rusi z ukradenim žitom plujejo skozi Bosporsko ožino in poskušajo tovor prodati v tujini. "Pozivam vse države, da ostanejo previdne in zavrnejo vse takšne ponudbe. Ne kupujte ukradenega. Ne postanite sostorilci ruskih zločinov. Kraja ni nikoli nikomur prinesla sreče," je dodal ukrajinski zunanji minister.

Da Rusi kradejo ukrajinsko žito in ga z ladjami tihotapijo v druge države, je že v ponedeljek pred Svetovnim gospodarskim forumom v Davosu izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Da Rusija uporablja hrano kot orožje, kot to že počne z energijo, je danes v Davosu poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Rusijo obtožila, da zasega ukrajinsko žito in blokira ključna pristanišča.

S tem Rusija onemogoča izvoz žit, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, s čimer še dodatno dviguje cene hrane na svetovnem trgu, je še sporočila von der Leynova.

Predsednica von der Leyen je v svojem govoru poudarila še, da bo EU pomagala Afriki, da bo ta v manjši meri odvisna od uvoza hrane, s čimer bo manj izpostavljena podobnim šokom, kot ga je povzročila vojna v Ukrajini. Pri tem je navedla egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija kot sogovornika pri naslavljanju posledic, ki jih ima vojna v Ukrajini na prehransko varnost.

Moskva je v preteklih tednih zavrnila vse obtožbe o kraji žit. Obtožbe o blokadi pristanišč v Črnem morju je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pretekli teden prav tako zavrnil, rekoč, da je plutje v tamkajšnjih vodah zaradi morskih min preprosto prenevarno.

O domnevnem nalaganju ukradenega ukrajinskega žita na ruske ladje, ki so nato izplule v Sredozemlje, je poročala ameriška medijska hiša CNN. Poročila o nalaganju ladij na obalah polotoka Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014, so bila podkrepljena s satelitskimi posnetki, iz katerih pa ni mogoče dognati, za kakšen tovor gre.

15.51 Rusija pripravlja odpravo zgornje starostne meje za vstop v vojsko

Rusija pripravlja zakon, ki bi odpravil zgornjo starostno mejo za vstop v rusko vojsko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP razvidno iz sredinega dnevnega reda dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Trenutno so za vstop v vojsko po zakonu primerni ruski državljani med 18. in 40. letom ter tujci med 18. in 30. letom. O tem, da bodo Rusi zaradi pomanjkanja vojakov v Ukrajini (po informacijah zahodnih obveščevalnih služb naj bi od začetka invazije ruska vojska ostala brez okrog tretjine vojakov, ki jih je poslala v Ukrajino) prisiljeni v ekstremne ukrepe, Zahodne države napovedujejo že nekaj tednov.

"Cilj predloga zakona je odpraviti starostno mejo, pri kateri so delovno sposobni državljani upravičeni do sklenitve prve pogodbe o služenju vojaškega roka," pa je po navedbah AFP zapisano v uradni obrazložitvi predloga zakona.

V skladu s trenutno veljavno zakonodajo lahko prvo pogodbo za služenje v ruski vojski sklenejo ruski državljani, stari od 18 do 40 let. Za tuje državljane je to obdobje še krajše, med 18 in 30 let.

Vendar pa so za uporabo zelo natančnega orožja in kompleksne vojaške opreme potrebni tudi visoko usposobljeni strokovnjaki, za kar so primerni starejši državljani, še piše v obrazložitvi predloga zakona.

Ta zakon bi pomagal "k pogodbeni vojaški službi privabiti strokovnjake na priljubljenih, predvsem bolj civilnih področjih, kot so zdravstvena podpora, inženiring, vzdrževanje opreme, operacije in komunikacije", še piše v dokumentu.

Rusija je aprila začela vpoklic v vojsko za obdobje pomladi 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134 tisoč mladih, vendar so oblasti pri tem zagotovile, da naborniki ne bodo poslani na fronto.

14.39 "Takega spopada v Evropi ni bilo že od druge svetovne vojne"

"Prezgodaj je za oceno, ali ima Ukrajina že vse potrebno orožje. Ruska ofenziva v Donbasu je kruta bitka, največji spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Pozivam vse partnerje, da pospešijo pošiljke orožja," je danes prek Twitterja sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

13.46 Navalni: Vi, vaš sistem in Putin ste izdajalci ruskega ljudstva

Priprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je izgubil pritožbeni postopek na devetletno zaporno kazen, ki mu jo je rusko sodišče izreklo marca. Odločitev sodišča prihaja v času, ko je Moskva okrepila pritisk na še zadnje kritične glasove in medije v državi, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z zavrnitvijo pritožbe je prvotna sodba, v kateri so ga spoznali za krivega goljufije, postala pravnomočna, kar pomeni, da bodo opozicijskega voditelja premestili v kazensko kolonijo s strogim režimom in strogimi pogoji, ki le redko dovoljujejo obiske družine.

Navalni je svoje sojenje označil kot nesmiselno in dejal, da prezira moskovsko sodišče in ruski sodni sistem. "Vi, vaš sistem in Putin ste izdajalci ruskega ljudstva. Pripravljen sem sedeti v zaporu, da bi dokazal, da v Rusiji nismo vsi takšni," je dejal 45-letnik in v svojem govoru znova obsodil Kremelj in njegovo vojno v Ukrajini.

Današnjega zaslišanja na moskovskem sodišču se je udeležil prek videopovezave iz zapora zunaj Moskve, oblečen v črno zaporniško uniformo in zimsko jakno s krznom. Med zaslišanjem je bil videti umirjen in se je celo šalil o težavah z ozvočenjem.

Zaslišanja so se sicer začela prejšnji teden, vendar so Navalnemu odobrili teden dni preložitve, da ga je lahko obiskala njegova družina. Njegova odvetnica Olga Mihajlova je takrat sodišču dejala, da je treba kazen razveljaviti, saj naj bi bila nepravična in v nasprotju z mednarodnim pravom. Tožilec na drugi strani jo je označil za zakonito in povsem upravičeno.

Hkrati je Navalni opozoril, da je njegova odvetniška ekipa ujela sodnico Margarito Kotovo, ko je sredi sojenja klicala nekoga iz predsedniške uprave.

Konec marca so mu zaporno kazen podaljšali na devet let, potem ko so ga spoznali za krivega goljufije in nespoštovanja sodišča. Zaradi kršitve pogojnega izpusta in starih obtožb goljufije je že prestal dve leti in pol zapora.

12.30 Von der Leynova za obnovo Ukrajine z ruskim premoženjem

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predlagala, da bi rusko premoženje uporabili za financiranje povojne obnove Ukrajine. Dejanja Rusije pod predsednikom Vladimirjem Putinom je primerjala z ravnanjem nekdanje Sovjetske zveze, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je poudarila, je treba za pomoč in podporo Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, preučiti prav vse razpoložljive možnosti oziroma "obrniti vsak kamen". In med temi možnostmi je tudi uporaba premoženja, ki je bilo zamrznjeno v okviru sankcij EU proti posameznikom in pravnim osebam v Rusiji.

"Tu ne gre le za odpravo škode Putinovega destruktivnega besa. Gre tudi za gradnjo prihodnosti, ki so si jo Ukrajinci sami izbrali," je še dejala in poudarila, da "Ukrajina pripada evropski družini".

Ruska vojska po njenih besedah na območjih v Ukrajini, ki so pod njenim nadzorom, zasega zaloge žit in kmetijske stroje ter obstreljuje skladišča hrane, kar "pri nekaterih vzbuja spomine na temno preteklost, na čase sovjetskih zasegov pridelkov in uničujoče lakote v 30. letih". Takrat je lakota v Ukrajini terjala na milijone življenj.

Rusko blokado ukrajinskih pristanišč in s tem izvoza na milijone ton žit, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, je predsednica Komisije označila kot sramotna dejanja, zaradi katerih svetovne cene hrane rastejo v nebo.

Rusiji je tudi očitala, da namenoma kopiči zaloge hrane in s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja. "To je izkoriščanje lakote in žita za izvajanje moči," je dejala in pozvala k enotnemu mednarodnemu odzivu ter globalnemu sodelovanju kot najboljšemu protistrupu za tovrstno rusko izsiljevanje.

12.17 Nekdanjega moldavskega predsednika prijeli zaradi izdaje in korupcije

Nekdanji proruski predsednik Moldavije Igor Dodon je v policijskem pridržanju zaradi suma izdaje in korupcije, je danes sporočilo državno tožilstvo te države, v kateri se trenja med proruskimi in prozahodnimi silami zaradi vojne v Ukrajini znova povečujejo.

"Igorja Dodona so aretirali danes zjutraj in ga pridržali za 72 ur. Pridržan je v preiskovalnem priporu Nacionalnega centra za boj proti korupciji," je povedala tiskovna predstavnica državnega tožilstva Mariana Chiorpec.

Kot je še dejala, potekajo preiskave več uradov, povezanih z nekdanjim predsednikom, in njegovega doma v glavnem mestu Kišinjov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dodon je bil predmet preiskave zaradi "izdaje države", "pasivne korupcije" in tega, da se je politična stranka financirala iz kriminalne organizacije, pa tudi zaradi "protipravnega bogatenja", še navaja AFP.

Preiskovalci menijo, da je Dodon leta 2019 prejel denar od političnega zaveznika in oligarha Vlada Plahotniuca, ki je v izgnanstvu in proti kateremu so uvedene ameriške sankcije.

Dodon, ki je užival podporo Rusije, je bil na položaju med letoma 2016 in 2020. Na novembrskih volitvah pred dvema letoma je izgubil proti proevropski političarki Maii Sandu, ki je predsedniški položaj zasedla kot prva ženska v zgodovini Moldavije.

Moldavija je nekdanja sovjetska republika s 3,5 milijona prebivalcev in ena najrevnejših evropskih držav. Leži med Ukrajino in Romunijo, z večinsko romunskim prebivalstvom, a tudi močno rusko manjšino. Vlada v Kišinjovu od začetka ruske invazije na Ukrajino odločno podpira Kijev, predsednica Sandujeva pa je kmalu po začetku agresije vložila uradno prošnjo za članstvo v EU.

8.09 Rusija še naprej krepi ofenzivo v Donbasu in se bliža zavzetju regije Lugansk

Ruske sile v Ukrajini še naprej krepijo svojo ofenzivo na zadnji žep odpora v okolici regije Lugansk na vzhodu Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek zvečer opozoril, da Moskva ne namerava zapustiti zasedenih območij v regijah Harkov in Herson ter v Zaporožju in Donbasu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko je Ukrajini konec marca in v začetku aprila uspelo pregnati ruske sile iz dveh največjih mest v državi, Kijeva in Harkova, pa zdaj priznava velike izgube v Donbasu, ki ga sestavljata regiji Lugansk in Doneck. Prav tam naj bi ruske sile okrepile ofenzivo in se osredotočile zlasti na zadnji žep odpora v okolici Luganska.

Ukrajinske oblasti opozarjajo, da ruske sile zdaj poskušajo obkoliti mesta Severodoneck, Lisičansk, Popasna in Bahmut. Prav s padcem Bahmuta pa bi Rusija dobila nadzor nad ključnim križiščem, ki ga trenutno uporabljajo kot improvizirano poveljniško središče za večino ukrajinskih vojnih prizadevanj.

V svojem vsakodnevnem televizijskem nagovoru je Zelenski v ponedeljek zvečer opozoril, da so razmere še posebej kritične v Donbasu. Ruske sile je obtožil, da poskušajo tam "odstraniti vse, kar je živo". V prvih treh mesecih invazije naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1.500 raketnih in več kot 3.000 letalskih napadov.

Pred tem je Zelenski opozoril elito, zbrano na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, da počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti, saj Ukrajinci "drago plačujejo za svobodo in neodvisnost". Hkrati je Zahodu sporočil, da bi bilo več deset tisoč življenj rešenih, če bi Kijev že februarja prejel vso potrebno orožje.

V ponedeljek je tako 44 držav na virtualnem srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini. Dvajset držav se je zavezalo, da bo Kijevu zagotovilo dodatno orožje, preostale pa bodo usposabljale ukrajinsko vojsko, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Na srečanju se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, ki bi lahko Ukrajini omogočil, da se zoperstavi blokadi pristanišča Odesa, ki je sicer ključnega pomena za izvoz pšenice. Rakete bi lahko dosegle celo Krim, ki ga Moskva zaseda od leta 2014.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v ponedeljek napovedal, da bo zaradi "diktatorskega stališča" Zahoda Rusija pospešila razvoj gospodarskih vezi v evrazijski regiji, ter kot pomembna partnerja poleg Kitajske navedel Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

7.08 Biden: To je temačen trenutek v naši skupni zgodovini

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek v okviru obiska Japonske v uvodnem govoru poudaril pomen zavezništva v kontekstu ruske invazije na Ukrajino. "To je temačen trenutek v naši skupni zgodovini," je dejal Biden. 

"Ruski brutalni način vojnega napada na Ukrajino je sprožil humanitarno katastrofo. Na ulicah ubijajo nedolžne civiliste, na milijone ljudi pa je prisiljenih zapustiti svoje domove. Ne gre samo za Evropo, ampak za ves svet," je dejal ameriški predsednik. 

Ob tem je Biden opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin poskuša uničiti celotno kulturo Ukrajine. Dejal je, da je to trenutek preobrazbe za ves svet in vprašanje, ali bodo prevladale demokracije ali avtokracije. 

7.00 Lavrov: Zahod mora Rusiji ponuditi nekaj novega

"Rusija bo razmislila in se odločila, ali mora obnoviti odnose z Zahodom," je po poročanju Reutersa dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov

"Zahod mora najprej sprejeti, da Rusija obstaja. Rusija ni izginila in prepričan sem, da bo vsako leto močnejša. Prav tako mora Zahod ponuditi nekaj novega v obliki obnavljanja odnosov. Ko se to zgodi, bo Rusija razmišljala o vsem," je še dejal Lavrov in komentiral trenutno stanje v svoji državi zaradi vseh sankcij, s katerimi se spoprijema Rusija.

Po njegovih besedah bo Rusija zaradi "diktatorskega stališča" pospešila razvoj gospodarskih vezi v evrazijski regiji. POleg Kitajske je kot pomembna partnerja navedel tudi Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Moramo se opreti sami nase in na tiste države, ki so se v tem obdobju izkazale za pogumne in ki ne plešejo tako, kot drugi igrajo," je dejal ruski zunanji minister. 

6.13 Ukrajinsko sodišče odredilo aretacijo nekdanjega predsednika Janukoviča

Ukrajinsko sodišče je razsodilo in odredilo aretacijo nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ter ga obtožilo izdaje. Janukovič je bil ukrajinski predsednik od februarja 2010 do februarja 2014, nato pa je pobegnil v Rusijo, s katero je tesno sodeloval v času, ko je bil prvi mož Ukrajine.

Pred tem je bil Janukovič obsojen na 13 let zapora zaradi izdaje, in sicer zaradi tesnega sodelovanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je od ruske vojske in policije zahteval vzpostavitev reda v Ukrajini.

Maia Sandu Novice Je majhna in šibka ter od strahu trepeta pred Putinom Vladimir Putin Novice To je svarilo, naj ne podcenjujemo Putinove Rusije Ameriška vojska Novice "Pogovori o pošiljanju ameriških vojakov v Ukrajino potekajo" Rogozin Novice Nove ruske grožnje: Sovražnike bomo lahko spremenili v radioaktivne kraterje #video Heker, kiberkriminal, hekerji Digisvet Skrivno orožje Rusije: z njim bi lahko svet plesal po Putinovih notah

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin