SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Pogovori o pošiljanju ameriških vojakov v Ukrajino potekajo"

10

termometer

Ukrajinsko sodišče je 21-letnega ruskega vojaka Vadima Šišimarina zaradi umora ukrajinskega civilista obsodilo na dosmrtno ječo, poroča BBC. Gre za prvo sojenje za vojne zločine v Ukrajini. Ukrajinski reševalci so pod ruševinami na skoraj sto lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile že od 24. februarja močno bombardirajo, našli najmanj 150 trupel. Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da v bojih na vzhodu države vsak dan umre od 50 do 100 Ukrajincev. 

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:
 

21.18 "Pogovori o pošiljanju ameriških vojakov v Ukrajino potekajo, ampak …"
20.40 V regiji Herson pod ruskim nadzorom razglasili rubelj za uradno valuto
18.00 Ruski diplomat pri Združenih narodih zaradi vojne v Ukrajini odstopil
17.12 Ukrajina: Putin je na začetku invazije preživel atentat
15.17 Rusija proučuje italijanski predlog mirovnega načrta za Ukrajino 
12.39 21-letnega ruskega vojaka obsodili na dosmrtno ječo
11.29 Ukrajina opozarja na vojaške aktivnosti na beloruski meji
8.07 Britanski obveščevalci: V vojni umrlo toliko Rusov kot v devetih letih vojne v Afganistanu
7.11 Zelenski: V bojih na vzhodu države vsak dan umre od 50 do sto Ukrajincev
6.11 V Ukrajini prepovedali vojaška simbola "Z" in "V"

21.18 "Pogovori o pošiljanju ameriških vojakov v Ukrajino potekajo, ampak …"

"Načrti za odhod ameriških vojakov v Ukrajino, recimo za obrambo pred kratkim odprtega veleposlaništva v Kijevu, sicer nastajajo, vendar o tem razpravljajo na nižjih ravneh odločanja. Končno odločitev o tem bo najverjetneje moral sprejeti predsednik države Joe Biden," je po poročanju CNN danes dejal poveljnik generalštaba ameriške vojske general Mark Milley. "Še vedno razmišljamo o morebitnih scenarijih in nobena možnost še ni bila predstavljena niti ministru za obrambo," je še dejal Milley.

20.40 V regiji Herson pod ruskim nadzorom razglasili rubelj za uradno valuto

Oblasti v ukrajinski regiji Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, so danes naznanile uvedbo ruskega rublja kot uradne valute na območju. To sicer ostaja tudi ukrajinska grivna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes bo izdan odlok, ki bo v regiji Herson formaliziral uvedbo dvojne valute," je v videonagovoru dejal Moskvi naklonjeni vodja regionalne administracije Vladimir Saldo. "To pomeni, da imajo vsi trgovci pravico, pozneje pa bo to postalo obvezno, navesti cene v dveh valutah, grivnah in ruskih rubljih," je dodal.

Pojasnil je še, da bo menjalni tečaj znašal dva ruska rublja za eno grivno, in napovedal, da bo ruska banka v naslednjih dneh v Hersonu odprla podružnico.

Istoimenska prestolnica regije je bila prvo večje ukrajinsko mesto, ki je po začetku invazije 24. februarja padlo v roke ruskih sil.

Poleg Hersona je Moskva v še več drugih mestih, vključno z Mariupolom in Berdjanskom, postavila svoje lokalne oblasti, katerih naloga je tja vnesti vsaj na videz normalno življenje in postaviti temelje za prihodnost, v kateri Rusija ta območja vidi kot del svojega ozemlja.

18.00 Ruski diplomat pri Združenih narodih zaradi vojne v Ukrajini odstopil

Ruski diplomat pri Združenih narodih v Ženevi Boris Bondarev je v znak protesta proti ruski vojni v Ukrajini odstopil. V pismu, ki je bilo razposlano številnim diplomatskim predstavništvom v Ženevi, je obsodil "agresivno vojno, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini in pravzaprav proti vsemu zahodnemu svetu".

Svetovalec na misiji Moskve pri Združenih narodih Bondarev je v pismu sporočil, da po 20 letih dela v diplomatski službi odhaja, in obsodil rusko invazijo na zahodno sosedo. "Še nikoli me ni bilo tako sram svoje države," je ob tem dejal diplomatskim kolegom. Po njegovih besedah vojna ni le zločin proti ukrajinskemu ljudstvu, ampak morda tudi najhujši zločin proti ljudstvu Rusije.

Poudaril je, da ministrstvo za zunanje zadeve danes ni namenjeno diplomaciji, temveč gre za vojno hujskaštvo, laži in sovraštvo. Bondarev je dodal, da si tisti, ki so zasnovali to vojno, želijo ostati na oblasti za vedno, živeti v razkošnih palačah, pluti na jahtah, ki so po tonaži in stroških primerljive z vso rusko mornarico, uživati neomejeno moč in popolno nekaznovanost.

"Rusija nima več zaveznikov in za to je kriva le njena nepremišljena in slabo zastavljena politika," je pristavil v pismu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Odstop Bondareva, ki po navedbah več diplomatskih virov ni bil prvi odstop kakega od ruskih diplomatov po invaziji pred tremi meseci, je bil pa zagotovo najbolj odkrit, je požel nekaj navdušenih odzivov. Vodja organizacije za varstvo človekovih pravic UN Watch s sedežem v Ženevi Hillel Neuer je na primer pozval vse druge ruske diplomate pri Združenih narodih in po svetu, naj sledijo njegovemu moralnemu zgledu in odstopijo.

17.12 Ukrajina: Putin je na začetku invazije preživel atentat

Ukrajinski šef vohunov Kyrylo Budanov je po poročanju britanskih medijev zatrdil, da je bil konec februarja letos na Vladimirja Putina izvršen neuspešen atentat. Napad na predsednika Ruske federacije naj bi se zgodil na Kavkazu.

Več informacij o atentatu naj bi bilo znanih v prihodnjih dneh. Glede na javno dostopne podatke je šlo za šesti poskus atentata na Putina od leta 2000, ko je prevzel oblast v Rusiji.

Putin bo sicer najverjetneje ostal na oblasti vsaj do leta 2036.

15.39 Poljska prekinja pogodbo z Rusijo za dobavo plina

Poljska bo uradno prekinila pogodbo o dobavi zemeljskega plina, ki jo ima sklenjeno z Rusijo, sta danes napovedala poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa in državni sekretar Piotr Naimski. Odločitev o prekinitvi pogodbe, ki je bila v veljavi od leta 1993, je vlada po poročanju poljske tiskovne agencije PAP sprejela 13. maja.

K prvotni pogodbi sta obe strani podpisali več dopolnil, zadnja verzija je iz leta 2010.

Ker gre za mednarodno pogodbo, mora poljsko zunanje ministrstvo o prekinitvi še uradno obvestiti rusko vlado, kar se bo po napovedih Anne Moskwa zgodilo še danes.

"Po skoraj 30 letih so se odnosi med Poljsko in Rusijo, povezani z zemeljskim plinom, končali," je Naimski po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal na poljskem nacionalnem radiu in družbenem omrežju Facebook.

Moskwa pa je na Twitterju zapisala, da je ruska agresija na Ukrajino potrdila odločenost poljske vlade, da postane popolnoma neodvisna od ruskega plina. "Vedno smo vedeli, da (rusko plinsko podjetje op. a.) Gazprom ni zanesljiv partner," je navedla.

Prekinitev pogodbe za dobavo prek plinovoda Jamal ne bo vplivala samo na poljsko dobavo, ampak tudi na tranzit proti Nemčiji. Vendar pa je bil po navedbah agencij ta plinovod zadnje čase uporabljen samo za dobavo v obratni smeri, in sicer iz Nemčije na Poljsko.

Rusija je sicer 27. aprila ustavila dobavo zemeljskega plina Poljski, ker je ta zavrnila plačevanje plina v rubljih.

15.17 Rusija proučuje italijanski predlog mirovnega načrta za Ukrajino 

Rusija proučuje italijanski predlog mirovnega načrta za končanje konflikta v Ukrajini, je danes novinarjem dejal namestnik zunanjega ministra v Moskvi Andrej Rudenko. Načrt je po poročanju italijanskih medijev v četrtek državam članicam G7 in Združenim narodom poslal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Rudenko dejal, da so načrt prejeli in da ga proučujejo, a dodal, da o njem še niso razpravljali z Italijani. "Ko končamo z analizo, bomo podali oceno," je še dodal namestnik Sergeja Lavrova.

Pogovori med sprtima stranema v Ukrajini so v zadnjem obdobju povsem zastali, za kar Moskva krivi Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mi bomo pripravljeni nadaljevati, takoj ko Ukrajina pokaže konstruktivno držo in vsaj poda odziv na naše predloge," je še sporočil Rudenko.

Vsebina italijanskega načrta širši javnosti ni poznana. V pogovoru za časnik La Stampa je Di Maio pretekli teden dejal, da je o njem govoril tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom. "Kar zdaj potrebujemo, je diplomatska protiofenziva," je sporočil zunanji minister Italije.

Po njegovih besedah mora biti prvi cilj v Ukrajini ustavitev bojevanja v nekaterih regijah. Temu bi nato sledili premirje, pogajanja o nevtralnosti in na koncu še mirovni sporazum.

13.42 V Harkovu po ruskem bombardiranju izkopali 150 trupel

Ukrajinski reševalci so pod ruševinami na skoraj sto lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile že od 24. februarja močno bombardirajo, našli najmanj 150 trupel. Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet ljudi, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Namestnik vodje državne službe za izredne razmere v Harkovu Anatolij Torjanik je povedal, da so reševalci v celoti očistili 98 objektov, ki so bili uničeni med ruskim bombardiranjem. "Na žalost smo pod ruševinami našli več kot 150 trupel, med operativnim reševanjem pa so naše enote rešile več kot 250 ljudi," je dodal.

Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet ljudi, med njimi trije vojaški inženirji in dva reševalca, ki so poskušali pogasiti požar, ki ga je povzročilo rusko obstreljevanje.

Pri tem je Torjanik opozoril, da so vojaški inženirji samo v prvih dneh po začetku ruske invazije opravili od 100 do 120 akcij odstranjevanja min na dan. V manj kot treh mesecih ruske invazije naj bi deaktivirali približno 3.000 eksplozivnih naprav.

"Do danes imamo še vedno več kot dva tisoč odprtih zahtevkov za razminiranje z eksplozivnimi napravami, ki so bile najdene na ulicah, naši inženirji pa nimajo dovolj časa, da bi odstranili vse mine," je dejal Torjanik.

Regija Harkov in njeno glavno mesto z enakim imenom sta sicer od začetka vojne pod močnim udarom ruskih sil, ki se poskušajo prebiti v sosednjo regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.

12.39 Ruskega vojaka zaradi umora civilista obsodili na dosmrtno ječo

Sodišče v Kijevu je ruskega vojaka Vadima Šišimarina, ki so mu sodili za umor neoboroženega civilista, danes spoznalo za krivega vojnih zločinov in ga obsodilo na dosmrtni zapor, poročajo tuje tiskovne agencije. To je bilo prvo sojenje za vojne zločine v Ukrajini po ruski invaziji in ima za Ukrajince velik simbolni pomen.

"Sodišče je ugotovilo, da je Vadim Šišimarin kriv in ga obsodilo na dosmrtno ječo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal sodnik Sergij Agafonov. Po njegovih besedah je Šišimarin "kršil zakone in običaje vojne" in bil spoznan za krivega naklepnega umora. "Umor je bil storjen z neposrednim naklepom," je dejal sodnik.

Šišimarin, narednik ruske vojske, ki je vodil enoto v tankovski diviziji, je minuli teden na sodišču priznal, da je s strelom iz avtomatske puške ubil 62-letnega Oleksandra Šelipova v vasi Čupahivka na severovzhodu Ukrajine. Ob tem je tudi izrazil obžalovanje za svoje dejanje.

Oblečen v trenirko modre in sive barve s kapuco je Šišimarin danes molče spremljal sodni proces izza steklene pregrade in ob razglasitvi razsodbe ni pokazal čustev, poroča Reuters.

Njegov odvetnik Viktor Ovsjanikov je že napovedal, da se bo na sodbo pritožil. "To je najstrožja kazen in vsak razumen človek bi jo izpodbijal. Prosil bom za razveljavitev sodbe sodišča," je po navedbah AFP zatrdil odvetnik.

Ovsjanikov je sicer v svojem zaključnem nagovoru minuli teden sodišče pozval, naj njegovega klienta oprostijo, saj da je šlo za izpolnitev formalnega ukaza.

Sojenje ima velik simbolni pomen za Ukrajino, ki je Rusijo obtožila grozodejstev in brutalnosti nad civilisti med invazijo. Po navedbah Kijeva so identificirali več kot 10.000 morebitnih vojnih zločinov, še navaja Reuters.

Rusija obtožbe o namernem ubijanju civilistov in sodelovanju v vojnih zločinih sicer zavrača. V Moskvi se na sodbo še niso uradno odzvali.

11.48 Vučić s Putinom ta teden o dobavi zemeljskega plina

Ruski in srbski predsednik Vladimir Putin in Aleksandar Vučić bosta ta teden opravila telefonski pogovor, v katerem naj bi se dogovorila o novem sporazumu o dobavi zemeljskega plina, razkriva srbski časnik Novosti. V pogovoru naj bi določila ceno zemeljskega plina, ki jo bo Srbija plačevala Rusiji v prihodnosti, in trajanje dogovora.

Sedanji desetletni dogovor med državama se bo iztekel 31. maja. Dogovori o nadaljevanju dobave plina so se začeli na ravni podjetij, predsednika pa bosta po poročanju Novosti določila pogoje, pod katerimi bo Srbija dobivala ruski plin.

Dodatno težo pogovoru dajejo posledice, ki jih je prinesla ruska agresija na Ukrajino. Beograd se zaradi nje na eni strani sooča s pritiski mednarodne skupnosti, da se pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji, po drugi strani pa je Srbija 100-odstotno odvisna od plina, ki prihaja iz Rusije, piše časnik Novosti.

Pogovor Vučića s Putinom bo zato izjemno pomemben ter bo imel politične in gospodarske posledice, dodajajo pri časniku.

Srbija je v Tirani na letnem srečanju desetih držav jadransko-jonske regije prejšnji teden podpisala deklaracijo, v kateri so države rusko invazijo na Ukrajino označile za nezakonito in neupravičeno agresijo ter izrazile predanost samostojnosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, poročajo hrvaški mediji.

Na forumu Strategija Evropske unije za jadransko-jonsko regijo so se srečali predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Grčije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Albanije in San Marina.

Predstavnik Srbije, ki se sicer sankcijam Zahoda proti Rusiji ne namerava pridružiti, za komentar po sestanku ni bil dostopen, vendar je namestnik zunanje ministrice BiH Josip Brkić dejal, da so deklaracijo podpisale vse države.

11.29 Ukrajina opozarja na vojaške aktivnosti na beloruski meji

Po mnenju ukrajinskega generalštaba naj bi Belorusija kopičila sile in okrepila svoje aktivnosti na meji z Ukrajino. Hkrati trdijo, da vojskujoče se strani na vzhodu Ukrajine ne dosegajo bistvenega napredka. Rusija sicer še vedno napada Severodoneck, ob tem pa naj bi pripravljali novo ofenzivo na bližnje mesto Slovjansk.

"Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote," je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.

8.07 Britanski obveščevalci: V vojni umrlo toliko Rusov kot v devetih letih vojne v Afganistanu

V treh mesecih, odkar je Rusija napadla Ukrajino, so ruske sile utrpele izgube, primerljive z izgubami Sovjetske zveze med devetletno vojno v Afganistanu, je v nedavnem poročilu vojaške obveščevalne službe zapisalo britansko obrambno ministrstvo.

Do velikih izgub na strani Rusije je privedla kombinacija slabe taktike, omejene zračne podpore in pomanjkanja fleksibilnosti. 

7.59 Ukrajina ob ruskih napadih na vzhodu države želi težko orožje

Ukrajinske oblasti so ponovno opozorile Zahod na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočilo protinapade za ponovno zavzetje ozemlja pod ruskim nadzorom. Ruske sile so medtem okrepile svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, trenutno pa nadzorujejo že več kot 90 odstotkov regije Lugansk, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja," je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.

Prejšnji teden je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko deblokado pristanišč povezal z odpravo zahodnih sankcij, vezanih na ruski izvoz. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo obtožil kraje ukrajinske pšenice v okupiranih delih države in dodal, da je ruska blokada onemogočila odpremo 22 milijonov ton žita.

Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja.

7.11 Zelenski: V bojih na vzhodu države vsak dan umre od 50 do sto Ukrajincev

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da v bojih na vzhodu države vsak dan umre od 50 do sto Ukrajincev. Najhujši boji so te dni odvijajo okoli mesta Severodoneck in okoli Lisičanska v Lugansku, eni od dveh regij, ki sestavljata provinco Donbas na vzhodu države, ki jo Rusi poskušajo osvojiti.

Dopisnica Guardiana Emma Graham-Harrison pravi, da Ukrajina do zdaj ni posebej veliko poročala o lastnih vojaških smrtnih žrtvah. Ob tem je dodala, da dejstvo, da Zelenski odprto govori o tri tisoč mrtvih v zadnjem mesecu dni, priča o tem, kako brutalne so bitke. 

6.11 V Ukrajini prepovedali vojaška simbola "Z" in "V"

Ukrajinski parlament je včeraj prepovedal simbola "Z" in "V", ki ju ruska vojska uporablja za promocijo vojne v Ukrajini. Parlament se je strinjal s pozivom predsednika Vladimirja Zelenskega, naj dovoli uporabo simbolov v izobraževalne ali zgodovinske namene. Nobena od teh dveh črk ne obstaja v ruski abecedi. Rusi ju uporabljajo zlasti za spodbujanje ciljev konflikta na ruskih vojaških vozilih in opremi. 

Novi zakon tako prepoveduje ustanavljanje nevladnih organizacij, ki uporabljajo ruske vojne simbole ali spodkopavajo suverenost Ukrajine. Ukrajinski parlament je v nedeljo podaljšal izredno stanje v državi za nadaljnjih 90 dni, do 23. avgusta.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo nove informacije o ruskih izgubah. Pravijo, da je bilo do zdaj ubitih skoraj 30 tisoč Rusov, uničenih skoraj 1.300 tankov in več kot 200 letal. 

Vladimir Putin Novice Nov posnetek, nova ugibanja o Putinovem zdravju #video Maia Sandu Novice Je majhna in šibka ter od strahu trepeta pred Putinom Vladimir Putin Novice To je svarilo, naj ne podcenjujemo Putinove Rusije

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin