Petek, 9. 5. 2025, 17.08
2 uri, 34 minut
Merz s hladno prho za Ukrajino: v bližnji prihodnosti je ne vidi v Natu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
"Amerika je za varnost Evrope nepogrešljiva danes in bo še dolgo," je izpostavil nemški kancler Merz.
Ukrajina se bo pred morebitnim vstopom v Nato naprej pridružila EU, je med današnjim obiskom na sedežu zavezništva dejal novi nemški kancler Friedrich Merz. Po njegovih besedah se mora sicer Kijev o pridružitvi blokoma odločiti sam. Glede varnosti Evrope je vodja nemške vlade dejal, da so v tem pogledu ZDA nepogrešljive.
18.32 Zelenski za soboto napovedal srečanje voditeljev koalicije voljnih v Ukrajini
17.00 Merz v bližnji prihodnosti Ukrajine še ne vidi v Natu
14.44 Okoli 40 držav v Lvovu podprlo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino
10.53 Ukrajina pridržala domnevna madžarska vohuna
18.32 Zelenski za soboto napovedal srečanje voditeljev koalicije voljnih v Ukrajini
Voditelji evropskih držav, zaveznic Kijeva, se bodo v soboto sestali v Ukrajini, je danes napovedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kdo naj bi se srečanja t. i. koalicije voljnih udeležil, ni povedal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V Ukrajini se tudi pripravljamo na srečanje z voditelji koalicije voljnih," je dejal Zelenski v govoru, ki ga je objavila njegova tiskovna služba.
"Jutri bomo imeli sestanke," je dodal Zelenski prek video povezave v Oslu na srečanju Združenih ekspedicijskih sil (JEF), koalicije desetih držav, ki jo ob Združenem kraljestvu sestavljajo še države severne Evrope.
"Potrebujemo to koalicijo in ta bi morala biti dovolj močna, da zagotavlja varnost v skladu z našo skupno vizijo," je še dejal Zelenski.
Kdo od voditeljev se bo srečanja udeležil in kje natančno bo potekalo, Zelenski ni povedal. Vojaška uprava v Kijevu je sicer pred tem opozorila na zaprtje cest v središču prestolnice v soboto zaradi tujih delegacij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes namignil, da bo srečanje koalicije voljnih potekalo "delno virtualno in delno fizično".
Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru izpostavil prizadevanja za trajno premirje z Rusijo.
Ali bo sam odpotoval v Ukrajino, Macron na srečanju v Nancyju, kjer je s poljskim premierjem Donaldom Tuskom podpisal pogodbo o sodelovanju, po poročanju AFP ni razkril.
Finsko predsedstvo je omenilo "virtualni sestanek" koalicije voljnih, ki se ga bo udeležil finski predsednik Alexander Stubb.
Norveški premier Jonas Gahr Store pa je napovedal svojo udeležbo na "srečanju med predsednikom Zelenskim ter francoskim in britanskim voditeljem", ne da bi navedel, ali bo to potekalo prek spleta ali v živo, dodaja AFP.
T. i. koalicija voljnih je bila oblikovana na pobudo Francije in Velike Britanije z namenom oblikovanja načrta za podporo Ukrajini. Koalicija naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo.
Vključuje več kot 30 držav, večinoma evropskih, pa tudi Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko in Turčijo, medtem ko v njej ni ZDA.
Zelenski je sicer v današnjem nagovoru izpostavil prizadevanja za trajno premirje z Rusijo. "Skupaj si prizadevamo za dosego premirja - trdnega in trajnega, vsaj za 30 dni. Ukrajina je pripravljena," je v nagovoru udeležencem srečanja JEF še dejal Zelenski.
"Moskva bi morala sprejeti premirje, ker je to edini način, da se začne pravi mir," je dejal ukrajinski predsednik.
Tudi ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim ponovno pozval k 30-dnevnemu premirju med Ukrajino in Rusijo ter zagrozil s sankcijami, če premirja ne bosta spoštovali. Ameriški poziv k 30-dnevnemu premirju so podprle tudi države JEF.
17.00 Merz v bližnji prihodnosti Ukrajine še ne vidi v Natu
Po besedah novega nemškega kanclerja Friedrich Merza ima Ukrajina možnost, da se pridruži EU. "To se bo zagotovo zgodilo pred (njenim) vstopom v Nato, če se bo to nekega dne uresničilo," je dejal na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Nemški kancler Friedrich Merz Ukrajine ne vidi kmalu v Natu.
Ob tem je kancler poudaril, da se mora Ukrajina sama odločiti, ali se bo pridružila povezavi in zavezništvu. "Ukrajina je in mora ostati suverena pri odločanju o svojem članstvu v političnih in vojaških zavezništvih," je dejal.
Vodja vlade v Berlinu je glede prihodnosti Nata optimističen. Po njegovih besedah namreč ZDA, katerih predsednik Donald Trump od Evrope zahteva več neodvisnosti pri vprašanjih varnosti in obrambe, prepoznavajo znatno krepitev prizadevanj stare celine v tej smeri. Posledično se je po njegovi oceni odnos Washingtona do Evrope spremenil.
"Amerika je za varnost Evrope nepogrešljiva danes in bo še dolgo," je še izpostavil in dodal, da se nadeja, da bodo v prihodnje čezatlantsko partnerstvo ohranili in razvijali, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nemški kancler se je pred tem v četrtek po telefonu pogovarjal s Trumpom in mu povedal, da so ZDA nepogrešljiv partner za Nemčijo. Po zmagi na februarskih volitvah je sicer dejal, da si ne dela iluzij glede novega tona iz Washingtona.
Rutte je medtem v izjavi izpostavil, da je Nemčija vodilna sila v Evropi in da ima tudi v okviru Nata ključno vlogo. "Vaš prispevek k naši kolektivni varnosti je velik," je povedal.
14.44 Okoli 40 držav v Lvovu podprlo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino
Mednarodna koalicija okoli 40 držav je danes v Lvovu podprla vzpostavitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, ki bo deloval v okviru Sveta Evrope (SE). Posebno sodišče bo pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje političnim in vojaškim voditeljem Rusije.
Zunanji ministri in visoki predstavniki okoli 40 držav, tudi Slovenije, so danes v Lvovu sprejeli izjavo, v kateri so se zavezali k vzpostavitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini v okviru SE. Države si bodo prizadevale, da bo sodišče hitro vzpostavljeno, podpirale pa bodo tudi njegovo delovanje, je razvidno iz izjave, objavljene na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva.
"Ob današnjem dnevu Evrope se približujemo pravici za Ukrajince. Popolnoma stojimo za posebnim sodiščem, da bi odgovorni za grozovit zločin agresije proti Ukrajini odgovarjali. Ukrajinci si zaslužijo pravico, storili bomo vse, kar je v naši moči, da jo bodo dobili," je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kot so zapisali na komisiji, bo posebno sodišče pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje ruskim političnim in vojaškim voditeljem, "ki nosijo največjo odgovornost za zločin agresije proti Ukrajini".
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu bo lahko po navedbah virov pri EU sodilo šele po izteku mandata, saj imajo predsedniki držav, premierji in zunanji ministri v skladu z mednarodnim pravom imuniteto.
Sodišče z mednarodnimi tožilci in sodniki bodo vzpostavili na podlagi sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope, ki bo pripravilo vse potrebno za njegovo vzpostavitev.
Ko bo enkrat vzpostavljeno, bodo lahko ukrajinske oblasti domače primere preiskav in pregonov, povezanih z zločinom agresije, predale tožilcu posebnega sodišča. Temu bodo predani tudi dokazi, zbrani v okviru mednarodnega centra za pregon zločina agresije, ki deluje na agenciji EU za pravosodno sodelovanje Eurojust.
Zunanji ministri in predstavniki okoli 40 držav ter visoka zunanjepolitična predstavnika EU Kaja Kallas in evropski komisar za pravosodje Michael McGrath so se v Lvovu zbrali na dan Evrope, ko EU obeležuje začetek evropskega povezovanja. Slovenijo je zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič.
V Moskvi medtem danes z vojaško parado obeležujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne.
10.53 Ukrajina pridržala domnevna madžarska vohuna
Kot je sporočila SBU, je v zahodni regiji Zakarpatje aretirala dva domnevna člana vohunske mreže, ki jo je koordinirala madžarska vojaška obveščevalna služba.
Prvič razkrita madžarska vohunska mreža v Ukrajini
"Varnostna služba je prvič v zgodovini Ukrajine razkrila madžarsko vojaško obveščevalno mrežo, ki je izvajala vohunske dejavnosti v škodo naše države," je v izjavi sporočila SBU in dodala, da sta bila "pridržana dva agenta".
Osumljenca sta nekdanja pripadnika ukrajinske vojske
Osumljenca sta po podatkih SBU 40-letni moški in ženska, oba nekdanja pripadnika ukrajinske vojske, ki naj bi ju rekrutiral madžarski obveščevalni častnik. Obema grozi dosmrtni zapor, so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Cilj: vojaške lokacije in razpoloženje etničnih Madžarov
Njuna naloga naj bi med drugim bila posredovanje informacij o lokaciji ukrajinskih vojaških oporišč in sistemov zračne obrambe v zakarpatski regiji, ki je več sto kilometrov oddaljena od bojne črte z Rusijo in meji na Madžarsko.
Spremljanje razpoloženja med etničnimi Madžari
Hkrati naj bi domnevna vohuna preverila tudi javno mnenje lokalnih prebivalcev v regiji, kjer živi več deset tisoč etničnih Madžarov, zlasti glede morebitne namestitve kontingenta madžarskih sil na ozemlju, je dodala ukrajinska varnostna služba SBU.
Napetosti med Ukrajino in Madžarsko ostajajo visoke
Odnosi med Kijevom in Budimpešto ostajajo napeti, potem ko se je madžarski premier Viktor Orban po ruski invaziji na Ukrajino pred tremi leti odkrito postavil na stran Moskve in zavrnil pošiljanje vojaške pomoči Kijevu. Orban prav tako nasprotuje prizadevanjem Ukrajine za pridružitev EU.
