Trumpa so svarili: To so sile, s katerimi se ne gre igrati

Šestintridesetletni Jared Kushner je bil ponosen, da je sposoben sodelovati s toliko starejšim Donaldom Trumpom. Že pred njegovo zaprisego je bil določen za posrednika med tastom in prestrašeno republikansko elito, kakršnakoli že je – zmerni republikanci, korporacijski interesi, newyorški bogataši … Povezava s Kushnerjem jim je dajala upanje, da bo morda vendarle mogoče obvladati nove, negotove razmere.

Zaupali so mu tudi številni tastovi zaupniki – vključno s skrbmi in dvomi, ki so jih navdajali glede prijatelja, pravkar izvoljenega za predsednika.

Vplivneži so bili prepričani, da Trump ne razume, kaj ga čaka

'Lepo sem mu svetoval, kako naj dela, in to je naslednjega dne vzdržalo za kakšne tri ure, potem pa je šlo spet vse po starem,' se je eden od njih potožil Trumpovemu zetu. Kushner, ki je vajen sprejemati in ne veliko vračati, je zgolj prikimal, da razume razočaranje.

Vplivneži so poskušali na Trumpa prenesti občutek za realno politiko, prepričani, da ga imajo sami neprimerno več. Vsi po vrsti so bili prepričani, da Trump ne razume, kaj ga čaka. In da v Beli hiši preprosto ni prostora za njegove norčije.

Vsak od njih je bil pripravljen Kushnerju razkriti kaj novega iz bogatega nabora omejitev predsedniške moči – in o tem, da lahko Washington predsednikovo oblast ravno tako dobro greni in spodkopava, kot ji lahko služi.

Foto: Reuters

'Ne dovoli mu, da se spravlja nad medije, ne dovoli mu, da jezi republikance, nikar naj ne poskuša groziti kongresnikom. Predvsem pa mu ne dovoli razdražiti obveščevalne skupnosti!' je Kushnerja opozarjal eden od vplivnih republikancev. 'Če razbesniš obveščevalne službe, se bodo povezale in skupaj poiskale način, da ti vrnejo, in potem se boš dve ali tri leta ukvarjal samo z rusko zadevo, v javnost pa bo vsak dan pricurljalo kaj novega.'

Sicer nenormalno hladnokrven Kushner je dobil zelo otipljivo podobo o vohunih in njihovi moči, o tem, kako njihove skrivnosti curljajo najprej do upokojenih pripadnikov obveščevalne skupnosti, od tu do zaveznikov v kongresu ali celo do ljudi iz izvršne veje oblasti, na koncu pa v medije.

Eden od teh starih izkušenih prišepetovalcev je bil Henry Kissinger, ki je nekoč iz prve vrste opazoval, kako sta se birokratski in obveščevalni aparat združila proti Richardu Nixonu, in je Kushnerju ob vedno pogostejših klicih opisoval vse vrste tegob in še kaj hujšega, kar čaka novo administracijo.

'Globoka država'

'Globoka država', pojem, ki ga tako levica kot desnica uporabljata za opis permanentne zarote, ki jo protilegitimno oblasti izvaja obveščevalna skupnost, in ki je ne nazadnje tudi del Breitbartovega besednjaka, je zdaj postal ključna beseda Trumpove ekipe: dregnili so v spečega medveda globoke države.

Opisu težave so prilepili tudi ključna imena: direktor Cie John Brennan, direktor obrambne obveščevalne agencije James Clapper, odhajajoča svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice ter njen namestnik in Obamov ljubljenec Ben Rhodes.

Nastali so filmski scenariji: združba plačancev, ki dela za obveščevalno skupnost in ima v rokah vse mogoče uničujoče dokaze o Trumpovih lahkomiselnih in vprašljivih poslih, bo s strateško načrtovanim urnikom curljanja obremenilnih, sramotilnih in zavajajočih informacij Trumpovi Beli hiši onemogočila vladanje.

Kushner je vedno znova poslušal, da se mora predsednik popraviti. Da se mora spremeniti. Da se mora umiriti. To so sile, s katerimi se ne gre igrati, mu je bilo povedano nadvse resno.

Foto: Reuters Trump je ameriško obveščevalno skupnost naskakoval skozi vso kampanjo, po volitvah pa morda še toliko bolj – Cia, FBI, NSC in še sedemnajst različnih obveščevalnih agencij so vse po vrsti nesposobne in lažejo. ('Na avtopilotu so,' je Trumpovo sporočilo opisal eden od njegovih pomočnikov.) Trumpova sporočila so zelo pogosto v popolnem nasprotju s konservativno republikansko pravovernostjo, to zadnje pa je bilo še posebej sočno.

Kritika delovanja obveščevalnih služb se je med drugim nanašala na lažne informacije o orožju za množično uničevanje, ki je bilo dozdevni povod za napad na Irak, ter še na nekatere druge, z vojnami v Afganistanu, Iraku, Siriji in Libiji povezane obveščevalne polomije, seveda pa tudi na najnovejšo – in nikakor ne zadnjo, je bil prepričan Trump – obveščevalno spletko o njegovih domnevnih odnosih in intrigah z Rusi.

V tej kritiki se je Trump nenavadno dobro ujel z ameriško levico v njenem že polstoletnem prikazovanju ameriških obveščevalnih služb kot viru vsega zla na svetu. Toda kakšen dvojni preobrat: zdaj so tudi liberalci nenadoma soglasni z obveščevalno skupnostjo v skupnem zgražanju nad Donaldom Trumpom. Večina levice – ki je nekoč glasno in ogorčeno zavračala obtožbe obveščevalnih agencij o Edwardu Snowdnu kot izdajalcu državnih skrivnosti in ga opravičevala kot dobronamernega žvižgača – je zdaj nenadoma obveščevalni skupnosti priznavala vso verodostojnost v opisovanju Trumpovega sramotnega početja v Rusiji.

Trump se je znašel na nevarni čistini.

In tako je Kushner presodil, da bi morala biti Cia med prvimi zadevami, ki se jih bo lotila nova administracija.

Naslednji odlomek bomo objavili prihodnjo sredo.