Ameriški predsednik Donald Trump bo danes na Floridi sprejel kitajskega predsednika Ši Džinpinga. To bo srečanje voditeljev dveh najmočnejših držav na svetu.
326-milijonske ZDA in 1,4-milijardna Kitajska sta številki ena in dve svetovnega gospodarstva. Kitajski številni napovedujejo, da bo v bližnji prihodnosti glede na bruto domači proizvod (BDP) postala najmočnejše gospodarstvo na svetu.
Kitajska je bila v Trumpovi predvolilni kampanji ameriški sovražnik številka ena. Slikal jo je kot državo, ki manipulira s tečajem juana, da v škodo ZDA dosega trgovinski presežek in tako bogati na račun ZDA, kjer ameriški delavski in srednji sloj zaradi prenosa industrije in delovnih mest v tujino vse bolj propadata.
Trump je pred volitvami tudi napovedal 45-odstotne carine na izdelke iz Kitajske, čemur so sledile kitajske grožnje s protiukrepi in svarjenje pred trgovinsko vojno. Za zdaj Trump še ni uresničil svojih groženj o carinah na kitajske izdelke.
Kitajski predsednik Ši Džinping vodi drugo najmočnejšo državo na svetu. Bo kos Trumpu?
Ni pa samo trgovina področje, kjer se lahko zaplete med obema velikankama, odnosi so napeti tudi na zunanjepolitičnem področju. Že v času predsednika Baracka Obame so se ZDA na kitajsko jezo tudi z rožljanjem z orožjem postavile na stran azijskih držav, ki so s Kitajsko v sporu glede morske meje in lastništva različnih otokov.
Trump je za nameček decembra lani povzročil dodatni nemir na kitajski strani, ko se je po telefonu pogovarjal s tajvansko predsednico Caj Ingven.
Kitajska namreč uveljavlja politiko ene Kitajske, kar pomeni, da prekine odnose z vsako državo, ki ima diplomatske stike s Tajvanom. ZDA so sicer tesna zaveznica Tajvana, a od predsednika Richarda Nixona uradno Tajvana ne priznavajo kot neodvisne države.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un še vedno nadaljuje razvoj raketnega in jedrskega programa, ki ga je začel že njegov oče Kim Džong Il.
V zadnjem času pa v prvi plan stopajo ameriške težave s Severno Korejo. To je država, kjer še vedno vlada strogi komunizem, ki ga je Kitajska postopoma zapustila od druge polovice 70. let prejšnjega stoletja.
Za nameček Severna Koreja, ki ji zdaj vlada mladi Kim Džong Un, pospešeno razvija lastno raketno in jedrsko orožje. Kot svari K. T. McFarland, ki je namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovi administraciji, bi lahko Severna Koreja že do leta 2020 razvila raketo z jedrsko konico, ki bi lahko dosegla tudi ameriško ozemlje.
Tako ne preseneča, da je novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson pred kratkim sporočil, da je konec ameriške politike strateške potrpežljivosti s Severno Korejo.
Ameriški državni sekretar je pred tedni obiskal Južno Korejo. Srečal se je tudi z ameriškimi vojaki, ki Južni Koreji pomagajo pri nadzoru meje med obema Korejama. Na fotografiji sta Tillerson in ameriški general Vincent K. Brooks v Panmundžomu, kjer poteka meja s Severno Korejo. V ozadju je severnokorejski vojak, ki skozi okno fotografira Tillersona in Brooksa.
Dejstvo je, da ima na komunistično Severno Korejo že od njenega nastanka velik vpliv sosednja Kitajska. Brez kitajske pomoči bi ameriške sile v korejski vojni v letih 1950-1953 zlahka porazile komunistično severnokorejsko vojsko in zasedle celotni Korejski polotok.
In prav zato si Američani želijo, da bi Peking pritisnil na Pjongjang za ustavitev razvoja raketnega in jedrskega orožja.
Tako je Trump pred srečanjem s Ši Džinpingom v pogovoru za britanski časopis Financial Times dejal: "Kitajska ima velik vpliv na Severno Korejo in Kitajska se bo odločila, ali nam bo pomagala ali ne. Če bo pomagala, bo to dobro za Kitajsko, če ne bo, to ne bo dobro za nikogar."
Severna Koreja se počasi odpira svetu, še najbolj svoji severni sosedi in zaščitnici Kitajski. V Severno Korejo prihaja tudi vse več kitajskih turistov. Na fotografiji Severna Korejka vabi v severnokorejsko restavracijo na meji s Kitajsko.
Obenem je ameriški predsednik napovedal, da se bodo ZDA lotile reševanja severnokorejske težave s Kitajsko ali brez nje. Kakšne ukrepe imajo pripravljene ZDA, če Kitajska ne bo hotela sodelovati, Trump ni razkril.
A kot pravi nekdanji analitik Cie za Kitajsko Dennis Wilder, so mogoče razširjene sankcije proti Severni Koreji ter tudi sankcije proti kitajskim podjetjem in posameznikom, ki poslujejo s Severno Korejo.
Drugi, bolj specialni ukrepi bi lahko bili tudi ameriški kibernetski napadi na Severno Korejo, je še povedal Wilder.
Ameriški zunanji minister Rex Tillerson in njegov kitajski kolega Vang Ji sta se že srečala, in sicer v Pekingu marca letos.
Kitajski zunanji minister Vang Ji je sicer marca letos pozval Severno Korejo, naj ustavi svoj raketni in jedrski program, ZDA pa pozval, naj prekinejo vojaške vaje, ki jezijo Severno Korejo.
"Obe strani sta kot pospešujoči lokomotivi, ki drvita druga proti drugi, nobena pa se noče umakniti. Vprašanje je, ali ste obe strani res pripravljeni na trk," je takrat še dejal Vang Ji.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.