Torek, 15. 4. 2025, 11.48
11 ur, 34 minut
Trump reže proračunske prispevke univerzam in mednarodnim organizacijam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
Ameriški predsednik Donald Trump je salvadorskemu kolegu Nayibu Bukeleju med ponedeljkovim obiskom v Beli hiši napovedal, da bodo kmalu začeli v Salvador pošiljati tudi "domače kriminalce", poroča revija Atlantic, ki se sklicuje na videoposnetek, ki je bil posnet, preden sta Trump in Bukele stopila pred novinarje v Ovalni pisarni.
Ameriški predsednik Donald Trump ne počiva. Po začasni preložitvi dviga carin, naperjenega proti vsemu svetu, se je lotil izgonov ameriških državljanov ter nadaljnjega pritiska na univerze. Tudi na znamenito ustanovo Harvard, ki so ji, ker se ne želi ukloniti zahtevam Trumpove vlade, zamrznili 2,2 milijarde dolarjev (1,94 milijarde evrov) proračunske pomoči. Poleg tega namerava ukiniti tudi prispevke za Organizacijo združenih narodov, Nato in 20 drugih organizacij. V zadnjih mesecih zaostruje tudi vojno proti medijem, ki po njegovem mnenju ne poročajo prav.
Pomembnejši poudarki dneva:
13.13 Vance pozval Evropo, naj ne bo vazal ZDA
13.11 Kitajska naj bi domačim letalskim družbam naložila ustavitev naročil boeingov
11.44 Trump kritičen do obiska Šija v Vietnamu
10.05 ZDA za poletje napovedale carine na uvoz paradižnika iz Mehike
9.25 Ob nadaljevanju pogajanj Trump z novimi grožnjami Iranu
7.56 Trumpova vlada kljub sodnemu ukazu nadaljuje blokado dostopa agenciji AP
7.00 Ameriška vlada namerava ukiniti prispevke ZDA za ZN in zvezo Nato
6.54 Trumpova vlada zamrznila 2,2 milijarde dolarjev proračunske pomoči univerzi Harvard
6.51 Trump napovedal tudi izgon nekaterih ameriških državljanov
13.13 Vance pozval Evropo, naj ne bo vazal ZDA
Ameriški podpredsednik JD Vance je v ponedeljek objavljenem intervjuju za britanski portal UnHerd pozval Evropo, naj bo bolj neodvisna in ne vazal ZDA. To po njegovem prepričanju ni dobro, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ljubim Evropo ... Ljubim Evropejce," je dejal Vance v intervjuju. "Ni pa dobro za Evropo, da je stalni varnostni vazal ZDA," je dodal in pri tem delno ponovil kritiko Evrope, ki ji očita varnostno in ekonomsko odvisnost od ZDA.
"Ne želim si, da Evropejci delajo, kar jim rečejo Američani. To po mojem mnenju ni v njihovem interesu in ne verjamem, da je to v našem interesu," je še dejal.
Ameriški podpredsednik je prepričan, da je dobro za ZDA, če je Evropa bolj samostojna. Kot primer je navedel dogajanje ob ameriški invaziji na Irak - če bi se bile nekatere evropske države takrat pripravljene bolj upreti, "bi lahko morda rešili cel svet pred tem strateškim polomom", je dejal.
Vance je sicer le nekaj tednov po nastopu funkcije napolnil naslovnice, ko je na varnostni konferenci v Münchnu ostro napadel Evropo. V zadnjih nekaj tednih pa ameriški predsednik Donald Trump pretresa globalne trge s svojimi načrti glede carin. Tudi s politiko glede Grenlandije in Ukrajine Trump preizkuša odnose z dolgoletnimi ameriškimi zaveznicami.
13.11 Kitajska naj bi domačim letalskim družbam naložila ustavitev naročil boeingov
Kitajska je domačim letalskim družbam naložila, naj ne naročajo več letal pri ameriškem proizvajalcu Boeing ter ustavijo z letalstvom povezane nakupe opreme in delov od ameriških podjetij, neuradno poročajo mediji. V Pekingu teh informacij za zdaj ne komentirajo.
Ameriški predsednik Donald Trump je, odkar je januarja prevzel oblast, močno zaostril trgovinsko politiko ZDA, z novimi ameriškimi carinskimi ukrepi pa so se najbolj poslabšali prav trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko.
Ameriške dodatne carine na uvoz kitajskega blaga so že pri 145 odstotkih, kitajske na uvoz ameriškega blaga pa pri 125 odstotkih. V Pekingu so ob uvedbi povračilnih ukrepov Washingtonu očitali nezakonito "ustrahovanje", nadaljnja zviševanja carinskih stopenj pa so označili za nesmiselna.
Je pa ameriški Bloomberg News v torek sklicujoč se na vire blizu zadeve poročal, da je Kitajska domačim letalskim družbam naročila, naj ustavijo naročila letal ameriškega letalskega velikana Boeing. Prav tako naj bi kitajske oblasti od domačih podjetij pričakovale prekinitev nakupov letalske opreme in delov od ameriških podjetij.
Komentarja Kitajske in Boeinga še ni, piše AFP, dodaja pa, da je pričakovati pomembno rast stroškov na področju letalske industrije. Bloomberg navaja, da kitajska vlada razmišlja tudi o pomoči letalskim prevoznikom, ki najemajo Boeingova letala in se pri tem že soočajo z višjimi stroški.
Je pa ameriška vlada v petek iz tako imenovanih vzajemnih carin izvzela pametne telefone, računalnike in številne druge tehnološke izdelke, pri čemer izjema vključuje tudi carine na uvoz s Kitajske. To je storila tudi za zaščito ameriškega tehnološkega velikana Apple, ki večino pametnih telefonov izdela prav na Kitajskem.
11.44 Trump kritičen do obiska Šija v Vietnamu
Ameriški predsednik Donald Trump je ocenil, da gre pri obisku kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Vietnamu za srečanje, na katerem skušajo ugotoviti, kako nategniti ZDA. Ši je trenutno na turneji krepitve odnosov po jugovzhodni Aziji in danes končuje obisk v Vietnamu, kjer so podpisali več dogovorov o sodelovanju.
Trump je novinarjem v Beli hiši dejal, da Ši obiskuje Vietnam z namenom škodovanja ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne krivim Kitajske. Ne krivim Vietnama. Res ne. Vidim, da se srečujejo danes in to je čudovito," je dejal. "To je prijetno srečanje (...) na katerem skušajo ugotoviti, kako nategniti ZDA," je bil kritičen.
Kitajska in Vietnam sta v okviru obiska v ponedeljek podpisali 45 dogovorov o sodelovanju, med drugim s področja dobavnih verig, umetne inteligence, skupnih pomorskih patrulj in razvoja železnic.
Ši je v ponedeljek na srečanju s predsednikom Vietnama To Lamom poudaril, da sta državi pred ključnim trenutkom v zgodovini in bi morali nadaljevati pot s sklenjenimi rokami.
Drugi dan obiska je kitajski predsednik danes položil vence k mavzoleju pokojnega voditelja Ho Ši Minha. Turnejo bo danes nadaljeval v Maleziji, nato pa bo obiskal še Kambodžo.
Kitajska želi v luči Trumpove trgovinske vojne okrepiti regionalne trgovinske vezi. Ob začetku obiska v Vietnamu je v ponedeljek posvaril, da trgovinska in carinska vojna ne bosta imeli zmagovalca ter da protekcionizem ne vodi nikamor.
10.05 ZDA za poletje napovedale carine na uvoz paradižnika iz Mehike
ZDA bodo julija uvedle tako imenovane antidampinške carine na uvoz večine paradižnika iz Mehike, so sporočili iz Washingtona. Čakajo namreč na potek sporazuma iz leta 2019, ki zdaj Mehiko ščiti pred tovrstnimi dajatvami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Trenutni sporazum onemogoča zaščito ameriških pridelovalcev paradižnika," so pojasnili na ameriškem ministrstvu za trgovino. Kot so dodali, jim bodo s carinami na trgu omogočili pošteno konkurenčno okolje.
ZDA napovedujejo, da bodo carine na večino uvoza paradižnika iz Mehike 20,9-odstotne, v veljavi pa bodo od 14. julija.
Mehika je po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo glavna izvoznica svežega paradižnika v ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade uvedel že pred časom, a se te dotikajo le blaga, ki ni krit z določili sporazuma o prosti trgovini med trojico držav (USMCA).
9.25 Ob nadaljevanju pogajanj Trump z novimi grožnjami Iranu
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek Iranu znova zagrozil s posledicami, če se ne odreče možnosti razvoja jedrskega orožja. Ne izključuje niti napada na jedrske objekte. Pogovori med ZDA in Iranom glede iranskega jedrskega programa se bodo v soboto nadaljevali v Omanu, pri čemer ameriška stran poudarja pomen preverjanja bogatenja urana.
V okviru prizadevanj ZDA in zahodnih držav, da bi Iranu preprečili razvoj jedrskega orožja, sta Washington in Teheran v soboto po letih zastoja začela pogovore o tej temi.
Iran, ki si prizadeva za odpravo zahodnih sankcij, ki hromijo njegovo gospodarstvo, je z zahodnimi silami leta 2015 že sklenil jedrski sporazum. ZDA so nato od njega med prvim Trumpovim mandatom leta 2018 odstopile.
Po pozitivnih ocenah prvega srečanja se bodo pogajanja nadaljevala v soboto. Po prvotnih informacijah, da naj bi se novo srečanje odvilo v Rimu, je iransko zunanje ministrstvo v ponedeljek zvečer sporočilo, da bodo pogovori tudi tokrat v Omanu.
Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff, ki na pogovorih vodi ameriško delegacijo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kot ključno pri morebitnem dogovoru v ponedeljek izpostavil preverjanje zmožnosti bogatenja urana v Iranu.
"Ni jim ga treba bogatiti za več kot 3,67 odstotka," je dejal v pogovoru za televizijo Fox News, pri čemer je omenil najvišjo vrednost, ki jo je v okviru civilnega jedrskega programa dovoljeval predhodni mednarodni dogovor z Iranom.
Glede na zadnje ocene Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ima Iran nekaj več kot 274 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov. Za proizvodnjo jedrskega orožja je potrebna 90-odstotna stopnja obogatitve.
Ključna se Witkoffu za dogovor zdi tudi zmožnost preverjanja razvoja oborožitve države. "Hudič bo v podrobnostih" kakršnegakoli uradnega dokumenta, ključno pa bo prav preverjanje, je dejal odposlanec, ki je sicer sobotne pogovore pohvalil kot konstruktivne in pozitivne.
Trump, ki je v preteklosti Iranu že večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, pa je v ponedeljek znova napovedal posledice, če se Teheran ne odreče zmožnosti razvoja jedrskega orožja.
"Ne morejo imeti jedrskega orožja in ukrepati morajo hitro, ker so precej blizu temu, da bi ga imeli," je dejal v Beli hiši. "In če bomo morali storiti nekaj zelo strogega, bomo to storili," je dodal. Na vprašanje, ali to vključuje napad na iranske jedrske objekte, je odgovoril pritrdilno.
7.56 Trumpova vlada kljub sodnemu ukazu nadaljuje blokado dostopa agenciji AP
Kljub nedavni sodni odredbi, ki je ponovno omogočila dostop, je tiskovni predstavnik agencije AP potrdil, da njihovim novinarjem v ponedeljek ni bil omogočen dostop na novinarski dogodek v Ovalni pisarni, poročajo ameriški mediji. Predsednik ZDA Donald Trump je medtem zaostril vojno z mediji.
"Našim novinarjem je bil danes onemogočen vstop v Ovalno pisarno. Pričakujemo, da bo Bela hiša z današnjim dnem ponovno vzpostavila udeležbo AP, kot je določeno v sodni odločitvi," je sporočilo AP prenesel Washington Post.
Bela hiša je agenciji Associated Press zavrnila univerzalni dostop, ker novinarska služba ni želela preimenovati Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv, ker je to mednarodni pojem, AP ima mednarodne stranke in vsi se ne strinjajo s Trumpovimi odločitvami.
V torek je zvezni sodnik Trevor McFadden Beli hiši ukazal, da mora do 8. aprila obnoviti popoln dostop AP do pokrivanja predsedniških dogodkov, pri čemer se je skliceval na prvi amandma k ustavi, po katerem vlada ne more kaznovati novinarske organizacije zaradi vsebine njenega govora.
Trump je bil v ponedeljek ob sprejemu salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja posebej žaljiv do televizije CNN in drugih, ki so zastavljali vprašanja o ukazu vrhovnega sodišča ZDA, ki je vladi naročilo, naj omogoči vrnitev po napaki izgnanega državljana Salvadorja.
Že v nedeljo je ponovil poziv, naj se televiziji CBS, ki jo toži zaradi lanskoletnega intervjuja z demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris, odvzame dovoljenje za oddajanje.
Tokrat je besen na televizijo tudi zaradi pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter prispevka o njegovih grožnjah s prevzemom Grenlandije in od Zvezne komisije za komunikacije (FCC) spet zahteva odvzem dovoljenja za oddajanje.
Trumpu v njegovem napadu na družbenem mediju Truth Social ni uspelo razložiti, kaj naj bi bilo narobe z intervjujem, v katerem Zelenski med drugim vabi Trumpa k obisku Ukrajine. Prispevek o Grenlandiji pa vsebuje pogovore s prebivalci ozemlja, ki so proti Trumpovim naklepom.
FCC, ki je pod nadzorom Trumpovih republikancev, je že januarja sprožila preiskavo CBS. Preiskuje tudi nastop Harris v komični oddaji Sobotna noč v živo pred lanskoletnimi volitvami ter javna medija PBS in NPR.
7.00 Ameriška vlada namerava ukiniti prispevke ZDA za ZN in zvezo Nato
Ameriška vlada namerava med drugim ukiniti prispevke ZDA za Združene narode in zvezo Nato, poroča Washington Post, ki se sklicuje na interni dokument o proračunu za leto 2026 direktorja za proračun in načrtovanje v State Departmentu Douglasa Pitkina. Državni sekretar Marco Rubio bi moral do danes oddati svoje pripombe.
Pitkinov dokument predlaga zmanjšanje proračuna ameriškega zunanjega ministrstva za 48 odstotkov na okrog 28 milijard dolarjev (24,65 milijarde evrov), ukinitev številnih programov in množična odpuščanja. Humanitarno pomoč tujini bi zmanjšali za 54 odstotkov, globalno financiranje zdravstva pa za 55 odstotkov.
Mednarodne organizacije bi ostale brez skupaj 90 odstotkov dosedanjih ameriških sredstev, pri čemer naj bi ukinili ameriške prispevke za ZN, Nato in 20 drugih organizacij. Denar za Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo pa bi ostal. Povsem naj bi ukinili tudi ameriške prispevke za mirovne operacije po svetu.
Obenem predlog predvideva ustanovitev novega sklada – Priložnosti za Ameriko prvo (A1OF), ki bi dobil 2,1 milijarde dolarjev (1.85 milijarde evrov) za utrjevanje Trumpovih prioritet.
Proračune v ZDA potrjuje zvezni kongres, vlada pa jih lahko le predlaga. V obeh domovih kongresa imajo trenutno večino Trumpovi republikanci. "To ni resen predlog in bo naletel na zid nasprotovanja obeh strank," je za Washington Post ocenil demokratski senator Chris Van Hollen iz Marylanda.
6.54 Trumpova vlada zamrznila 2,2 milijarde dolarjev proračunske pomoči univerzi Harvard
Trumpova vlada je v ponedeljek univerzi Harvard zamrznila 2,2 milijarde dolarjev (1,94 milijarde evrov) proračunske pomoči, potem ko je univerza zavrnila njene zahteve po številnih spremembah. Nadaljujejo se tudi aretacije tujih študentov, v ponedeljek pa je skupina študentov vložila tožbo proti odvzemanju vizumov in ukinjanju statusa študenta, poroča CNN.
Trumpova vlada je prejšnji teden na Harvard naslovila zahtevo o spremembah politike proti aktivizmu na kampusih, reforme upravljanja, spremembo politike najemanja profesorjev in vpisovanja študentov na podlagi tako imenovanih zaslug.
Zahteve vključujejo tudi revizijo študijskega telesa in fakultete glede stališč o raznolikosti ter prepoved obraznih mask. Če zahteve ne bodo izpolnjene, je Trumpova vlada zagrozila z odvzemom zvezne pomoči. Univerza je zahteve zavrnila in vlada je zamrznila za zdaj 2,2 milijarde dolarjev od skupaj devetih milijard, ki bi jih lahko univerza dobila letos, poroča CNN.
"Univerza se ne bo odpovedala svoji neodvisnosti ali ustavnim pravicam," je vladi odgovoril predsednik Harvarda Alan Garber.
Trumpova vlada je s podobnim ukrepom zagrozila številnim visokim šolam po ZDA, Harvard pa je prvi, ki je zahteve vlade zavrnil. Garber je dejal, da večina zahtev predstavlja neposredno vladno regulacijo intelektualnih pogojev na Harvardu.
Ministrstvo za domovinsko varnost je medtem v ponedeljek aretiralo še enega študenta zaradi udeležbe v protestih proti izraelskemu nasilju nad Palestinci. Mohsen Mahdavi se je lani udeleževal protestov na univerzi Columbia, aretirali pa so ga v Vermontu, ko je prišel po potrdilo o državljanstvu, poroča CNN.
Senatorja iz Vermonta Bernie Sanders in Peter Welch sta aretacijo nemudoma obsodila kot nemoralno, nehumano in nezakonito ter zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev na prostost. Mahdavi je bil rojen na okupiranem palestinskem Zahodnem bregu.
Pred njim so odmevno iz istega razloga aretirali študenta Columbie Mahmuda Halila, ki ima prav tako dovoljenje za delo in bivanje v ZDA. Vlada ga je poslala na jug ZDA, kjer je sodišče odobrilo njegov izgon, vendar ima še možnost pritožbe.
V ponedeljek je 17 mednarodnih študentov iz različnih univerz na zveznem sodišču v Atlanti vložilo tožbo proti ministrstvu za domovinsko varnost ZDA zaradi odvzema vizuma in ukinitve statusa študenta. Trumpova vlada to počne z izgovorom, da odstranjuje nasilne nasprotnike Izraela ali na splošno z neopredeljenim nacionalnim interesom. Tožba pa trdi, da je vlada s samovoljnim ukrepanjem prekršila ustavo ZDA.
6.51 Trump napovedal tudi izgon nekaterih ameriških državljanov
Ameriški predsednik Donald Trump je salvadorskemu kolegu Nayibu Bukeleju med ponedeljkovim obiskom v Beli hiši napovedal, da bodo kmalu začeli v Salvador pošiljati tudi "domače kriminalce", poroča revija Atlantic, ki se sklicuje na video, ki je bil posnet, preden sta Trump in Bukele stopila pred novinarje v Ovalni pisarni.
Video je neposredno prenašala spletna stran salvadorske vlade, revija Atlantic pa razlaga, da je Trump podprl pošiljanje domačih zapornikov v Salvador, kamor je doslej deportiral osumljene pripadnike latinskoameriških tolp, ki jih je razglasil za teroristične organizacije. "Nekaj bi naredil. Imajo dobre, trdne objekte in se ne igrajo," je Trump odgovoril na vprašanje, ali bo finančno podprl gradnjo dodatnih zaporov v Salvadorju, kamor želi izgnati še več priseljencev iz ZDA.
"Pravosodni ministrici Pam Bondi sem dejal, da ne vem, kakšni so točno zakoni, ki jih moramo vedno ubogati, ampak imamo tudi domače kriminalce, ki porivajo ljudi pod vlake podzemnih železnic, ki udarjajo starejše gospe po glavi s kiji za bejzbol in so popolne pošasti. Rad bi jih vključil v skupino za selitev iz države, ampak moramo pogledati zakone," je dejal Trump.
ZDA so se sicer zaradi deportacije salvadorskega državljana Kilmarja Armanda Abrega Garcie znašle pred ustavno krizo. Vrhovno sodišče ZDA je Trumpovi vladi ukazalo, da mora omogočiti vrnitev po napaki izgnanega iz Salvadorja, kar so člani vlade v ponedeljek javno zavrnili.
Trump med pogovorom z novinarji in Bukelejem ni hotel naravnost odgovoriti na vprašanje o tem, ali bodo vrnili Garcio, ampak je vprašanje preusmeril na člane svoje vlade. Bondi je razložila, da je sodišče ukazalo le, da mora vlada omogočiti vrnitev, kar je po njenem mnenju to, da pošlje ponj letalo, če ga bo salvadorska vlada vrnila. Bukele je dejal, da ga ne namerava vrniti. To je prvi primer odkritega kljubovanja Trumpove vlade odločitvi vrhovnega sodišča.
