Torek, 4. 7. 2023, 19.06
1 leto, 4 mesece
Trije hrvaški otoki imajo veliko težavo
Na Viru, po površini dvajsetem največjem hrvaškem otoku, na vrhuncu poletne sezone hkrati biva tudi več kot 50 tisoč turistov. A ko je poletne sezone konec, število prebivalcev otoka upade na zgolj 3.100. Da bi preprečili beg mladih z otoka in posledično postopno izumrtje avtohtonih virskih družin, občina Vir staršem, ki se odločijo imeti več otrok, ponuja zelo visoko finančno stimulacijo. Na podoben način si zmanjševanje števila stalnih prebivalcev prizadevajo preprečiti tudi na Hvaru in Dugem otoku.
Številčnejše družine v občini Vir, edini na istoimenskem otoku v severni Dalmaciji, ki je s celino povezan prek krajšega mostu, za četrtega otroka prejmejo denarno podporo v višini 12.471 evrov, če se odločijo še za petega, pa kar 25.482 evrov, v primerjavi tako imenovanih stimulacij za spodbujanje rojevanja, ki so ga na Hrvaškem, natančneje v občini Svetvinčenat, uvedli leta 1993, piše Jutarnji list.
Občina Vir, ki je tako tudi hrvaški rekorder glede na višino zneska denarne podpore za petega otroka, je glede na podatke, s katerimi razpolaga lokalni časnik Virski list, edina na Hrvaškem, ki ji je v obdobju med letoma 2011 in 2021 uspelo obrniti trend negativne rasti populacije. V občini Vir so imeli leta 2011 tri tisoč stalnih prebivalcev, deset let pozneje pa 3.100.
Dugi otok: za prvega in drugega otroka osem tisoč evrov
Z upadanjem števila stalnih prebivalcev se poskušajo z visoko denarno podporo za starše, ki se družino odločijo vzgajati v rodnem kraju in ne drugje, spopadati tudi v občini Sali na Dugem otoku, še piše Jutarnji list.
Občina Sali, ki ima po najnovejših podatkih manj kot tri tisoč stalnih prebivalcev, za prvega in drugega otroka mladim družinam tako nudi osem tisoč evrov, kar je največ med vsemi občinami na Hrvaškem.
Kritiki reševanja demografske tegobe sploh manjših hrvaških občin z nudenjem visoke denarne stimulacije pogosto izpostavljajo dejstvo, da gre zgolj za krpanje lukenj v na tisoč mestih puščajoči kadi in ne za sistemski pristop, ki bi naslovil dejavnike, ki mlade Hrvate in Hrvatice iz rodnih krajev silijo v večja mesta ali v tujino: preveliko gospodarsko odvisnost določenih občin, sploh obmorskih, od turizma ali drugih sezonskih panog, pomanjkljivo infrastrukturo, nedostopnost določenih storitev in tako rekoč neobstoječe javno življenje. Na fotografiji Dugi otok.
Najvišjo denarno podporo za tretjega rojenega otroka, 9.290 evrov, na Hrvaškem medtem prejmejo starši v mestni občini Stari Grad na otoku Hvar, ki ima prav tako manj kot tri tisoč stalnih prebivalcev.