SiolNET. Novice Svet
4,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To so revolucije, ki nas lahko pretresejo v bližnji prihodnosti

4,95

termometer

Heinz-Christian Strache
Foto: Reuters

Britanci so junija letos izglasovali izstop svoje države iz EU, v začetku novembra so ameriški volivci za novega predsednika izvolili Donalda Trumpa. Kaj še lahko sledi?

Pred britanskim referendumom o izstopu iz EU (tako imenovani brexit) so javnomnenjske ankete dolgo kazale, da se zanesljiva zmaga obeta zagovornikom obstoja Velike Britanije v evropski povezavi.

V dobi brexitov

Toda v zgodnjih jutranjih urah 24. junija letos, ko so prešteli še zadnje glasove na referendumu, je bilo jasno, da se je večina Otočanov odločila za izstop iz EU. Veliko analitikov je razlog za takšno odločitev našlo v želji velikega števila Britancev po strožji priseljenski politiki oziroma v nasprotovanju globalizaciji.

"Ameriške predsedniške volitve bodo trikratni brexit," je na svojih predvolilnih shodih poudarjal republikanski predsedniški kandidat Donald Trump. Številni so se temu posmehovali, saj je večina javnomnenjskih anket kazala na zanesljivo zmago demokratke Hillary Clinton. A Trump se ni zmotil.

Številni so ju imeli za politična klovna, ki jima ne more uspeti. Toda junija je Anglež Nigel Farage (desno) slavil na referendumu o izstopu iz Velike Britanije, pred tedni pa je še večji podvig uspel newyorškemu milijarderju Donaldu Trumpu. Številni so ju imeli za politična klovna, ki jima ne more uspeti. Toda junija je Anglež Nigel Farage (desno) slavil na referendumu o izstopu iz Velike Britanije, pred tedni pa je še večji podvig uspel newyorškemu milijarderju Donaldu Trumpu. Foto: Reuters

Kdo bo predsednik naše severne sosede?

V prihodnjih mesecih lahko sledijo še podobni politično-volilni pretresi. Prvi v naši severni sosedi. Avstrijci se bodo namreč 4. decembra odpravili na ponovljeni drugi krog predsedniških volitev, na katerih se bosta znova pomerila kandidat svobodnjakov Norbert Hofer in uradno neodvisni, dejansko pa kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen.

Ta politika sta se letos že pomerila, in sicer 22. maja letos. Na njih je tesno slavil Van der Bellen, a je avstrijsko ustavno sodišče 1. julija zaradi nepravilnosti (prehitro štetje več kot 70 tisoč glasovnic po pošti) razveljavilo drugi krog volitev. 

Bo Hofer Avstrijo spet naredil veliko?

Trumpova zmaga lahko da krila Hoferju, ki je prav tako zagovornik stroge politike priseljevanja in strogega nadzora meja. Hoferjevi privrženci tako po Trumpovi zmagi že navdušeno tiskajo in nosijo majice z napisom Make Austria great again. V večini zadnjih javnomnenjskih anket je Hofer v prednosti, a je prednost zelo pičla, največ štiri odstotke, zato je izid volitev negotov.

Norbert Hofer (desno) in Alexander Van der Bellen. V primeru Hoferjeve zmage bo prvič po drugi svetovni vojni predsednik katere od zahodnih držav postal kandidat stranke, ki jo uvrščajo na skrajno desnico. Svobodnjaki se sicer otepajo oznake skrajna desnica in se po novem označujejo kot domovinska socialna stranka.  Norbert Hofer (desno) in Alexander Van der Bellen. V primeru Hoferjeve zmage bo prvič po drugi svetovni vojni predsednik katere od zahodnih držav postal kandidat stranke, ki jo uvrščajo na skrajno desnico. Svobodnjaki se sicer otepajo oznake skrajna desnica in se po novem označujejo kot domovinska socialna stranka.  Foto: Reuters

Avstrijski predsednik nima izvršilne oblasti, a Hoferjeva izvolitev lahko še okrepi moč svobodnjaške stranke Heinza-Christiana Stracheja, ki je že dolgo časa najbolj priljubljena stranka v Avstriji. Poleg tega je vzpon svobodnjakov prisilil socialdemokrate in konservativce, ki sestavljajo vladno veliko koalicijo, da morajo zagovarjati strožjo politiko do priseljevanja in glede turške včlanitve v EU.

Italijanske težave

Na isti dan, ko se bodo na volišča odpravili naši severni sosedi, bodo glasovali tudi naši zahodni sosedi. V Italiji ne bodo volitve, pač pa referendum o ustavnih spremembah, ki jih je pripravila levosredinska vlada Mattea Renzija.

Zavrnitev reforme ne bo samodejno povzročila padca vlade, a bo poraz zagotovo zamajal Renzijevo vlado. Padec levosredinske vlade lahko okrepi evroskeptično in populistično Gibanje petih zvezdic, ki ga vodi nekdanji televizijski komik Beppe Grillo. Ta zagovarja razpis referenduma po britanskem zgledu, na katerem se bodo lahko Italijani odločali o morebitnem izstopu iz EU.

Največ glasov protiislamski stranki?

Še večje volilno-politične viharje lahko Evropa doživi prihodnje leto. Najprej bodo 15. marca na Nizozemskem parlamentarne volitve. Deželo mlinov na veter zdaj vodi koalicija konservativno-liberalne in socialdemokratske oziroma laburistične stranke pod vodstvom premierja Marka Rutteja.

Geert Wilders vodi eno od najbolj protiislamskih strank na stari celini: nasprotuje gradnji novih mošej, zagovarja konec priseljevanja iz muslimanskih držav ... Geert Wilders vodi eno od najbolj protiislamskih strank na stari celini: nasprotuje gradnji novih mošej, zagovarja konec priseljevanja iz muslimanskih držav ... Foto: Reuters

Toda na marčevskih volitvah se zmaga nasmiha protimigrantski in protiislamski Stranki svobode, ki jo vodi Geert Wilders. A bo stranka dobila premalo poslanskih sedežev, da bi sama sestavila vlada, veliko vprašanje pa je, ali bo katera od drugih parlamentarnih strank pripravljena oblikovati koalicijo skupaj z Wildersovo stranko.

Francoska revolucija?

A nizozemske volitve bodo samo ogrevanje v primerjavi s spomladanskimi francoskimi predsedniškimi volitvami. Prvi krog volitev bo 23. aprila, drugi pa 7. maja 2017. Pravi politični pretres se bo zgodil, če bo slavila voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen

Ta je v državi, ki jo vsake toliko časa pretresejo krvavi napadi islamskih skrajnežev, na vrhu javnomnenjskih anket. Po zadnji, ki jo je opravila agencija Sofres, bi Le Penovo v prvem krogu podprlo 28 odstotkov volivcev. Podobno podporo so namerili tudi desnosredinskemu republikancu Alainu Juppeju

Proruski kandidat zmerne desnice

A težava za Juppeja je, da bodo republikanci za predsednika verjetno kandidirali Francoisa Fillona. Ta zagovarja tržne reforme in zavezništvo z Rusijo. Republikanci bodo med Fillonom in Juppejem izbirali v drugem krogu primarnih volitev 27. novembra letos. Po prvem krogu primarnih volitev, ki so bile 20. novembra, se je iz tekme za francoskega predsednika že umaknil nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy.

Marine Le Pen ima največ možnosti za zmago v prvem krogu francoskih predsedniških volitev. Toda ankete ji slabo kažejo v drugem krogu, kjer bi jo premagal tudi nepriljubljeni Hollande. Če pa bo zmagala anketam navkljub, bo Francijo popeljala iz evra, konec pa bo tudi EU, kot jo poznamo. Marine Le Pen ima največ možnosti za zmago v prvem krogu francoskih predsedniških volitev. Toda ankete ji slabo kažejo v drugem krogu, kjer bi jo premagal tudi nepriljubljeni Hollande. Če pa bo zmagala anketam navkljub, bo Francijo popeljala iz evra, konec pa bo tudi EU, kot jo poznamo. Foto: Reuters

Predsedniškega kandidata bodo na primarnih volitvah izbirali tudi socialisti. Trenutni francoski predsednik Francois Hollande je v javnosti zelo nepriljubljen, zato je vprašanje, ali ga bodo socialisti podprli tudi letos. Če ne, bo kandidat verjetno premier Manuel Valls ali pa ministrica Segolene Royal

Je to presenečenje volitev?

Na predsedniških volitvah lahko preseneti sredinski Emmanuel Macron, nekdanji investicijski bančnik in nekdanji ekonomski minister v Vallsovi vladi.

Hrepenenje Angele Merkel po četrtem kanclerskem mandatu

Prihodnje leto bodo na volišča odšli tudi Nemci. Kdaj točno, še ni znano. Prvi mogoči datum je 27. avgust, zadnji pa 22. oktober. Zdajšnja kanclerka Angela Merkel, ki vodi veliko koalicijo krščanskih demokratov in socialdemokratov, je pred dnevi dokončno napovedala še četrti naskok na kanclerski položaj. A njena zmaga ni zanesljiva.

Nemška kanclerka Angela Merkel je septembra lani na stežaj odprla vrata migrantom in beguncem. Usodna odločitev, ki je verjetno v Veliki Britaniji nagnila tehtnico na stran zagovornikov izstopa iz EU in v ZDA pomagala Donaldu Trumpu v boju za Belo hišo. Nemška kanclerka Angela Merkel je septembra lani na stežaj odprla vrata migrantom in beguncem. Usodna odločitev, ki je verjetno v Veliki Britaniji nagnila tehtnico na stran zagovornikov izstopa iz EU in v ZDA pomagala Donaldu Trumpu v boju za Belo hišo. Foto: Reuters

Res je, da je Nemčija še vedno lokomotiva evropskega gospodarstva in da nemški gospodarski stroj za zdaj teče brez večjih težav, toda kanclerkina odločitev lani septembra, da odpre vrata na sto tisoče migrantom in beguncem, ji je odnesla velik del priljubljenosti, ki si jo je "prigarala" s strogo politiko do prezadolžene Grčije. 

Merklova je izgubila zaveznika v Beli hiši

A septembrska spodletela odločitev ni samo oslabila njenega položaja v Nemčiji, osamila jo je tudi v EU. K sreči je imela Merklova neomajno podporo dozdajšnjega predsednika ZDA Baracka Obame, toda te podpore bo konec z Donaldom Trumpom.

Nemčija in s tem Merklova bo imela tudi težave, če bo Trump uresničil napovedi o bolj protekcionistični politiki. Če se bodo nacionalni trgi po svetu zapirali vase, bo to negativno vplivalo na izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo in nemški stroj lahko začne pokašljevati. In če se spet zalomi tudi reševanje grške dolžniške krize, bo Merklova v velikih težavah.

Strankarsko razdrobljena Nemčija

Krščanska unija CDU/CSU po anketah še vedno vodi, a je njena prednost majhna. Če je Krščanska unija leta 2013 dosegla 41,5 odstotka glasov, ji je zadnja anketa agencije INSA namerila le 30 odstotkov. Socialdemokrati so drugi z 22,5 odstotka, na tretjem mestu pa je protimigrantska Alternativa za Nemčijo (AfD) s 14,5 odstotka. 

Malo možnosti je, da bi AfD zmagala na volitvah, a preboj v bundestag ji je skoraj zagotovljen. Po prihodnjih volitvah bo politični prostor v najmočnejši članici EU verjetno bolj razdrobljen in bolj negotov, kot smo bili vajeni do zdaj. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 25
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin