To je mož, ki lahko Slovenijo stane milijardo evrov

Bo evrska kriza spet izbruhnila z vso silovitostjo? Evro v zadnjih dnevih v primerjavi z ameriškim dolarjem izgublja svojo vrednost. Za en evro je tako treba odšteti okoli 1,19 dolarja. Vzrok za to je seveda spet Grčija.

Ciprasova Siriza – strah in trepet Evrope Grčijo namreč 25. januarja čakajo že tretje izredne volitve v zadnjih treh letih. Kot kažejo javnomnenjske ankete, bodo razočarani in jezni grški volivci največ glasov namenili skrajno levi Sirizi, ki jo vodi Aleksis Cipras.

Ta ostri nasprotnik nemške kanclerke Angele Merkel obljublja, da bo v primeru zmage na volitvah končal z nemškim diktatom varčevanja v Grčiji, t i. merkelizmom. Za Ciprasa je Merklova s svojo strogo proračunsko politiko, ki izhaja, kot pravi, iz "napačnih protestantskih načel", uničila Evropo.

Ciprasovi milijarde vredni gradovi v oblakih Namesto varčevanja oziroma zategovanja pasu Cipras grškim volivcem v predvolilnem programu obljublja gradove v oblakih:

- subvencionirano elektriko za 300 tisoč grških gospodinjstev, - cenejši javni prevoz, - konec odpuščanja v javnem sektorju in celo zaposlovanje že odpuščenih javnih uslužbencev, - konec privatizacije izgubarskih državnih podjetij, - konec nižanja pokojnin in njihovo vrnitev na čas pred t. i. trojko, - dodatek za upokojence, ki imajo manj kot 700 evrov pokojnine, - povečanje minimalne plače na raven pred prihodom trojke, - državne investicije, - uvedba t. i. davka za bogate (zlasti so tarča ladjarji).

Vse to bi prezadolženo Grčijo po izračunu grškega finančnega ministrstva stalo 17,2 milijarde evrov na leto, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Si to lahko Grčija, katere javni dolg zdaj znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega produkta (BDP), sploh lahko privošči? To je nemogoča misija. Razpad Sirize in vzpon še večjih radikalcev? Če pa Cipras po volitvah in morebitnem prevzemu vlade teh obljub ne bo izpolnil, pa se bo soočil z nezadovoljstvom članstva Sirize. Ta je v bistvu zveza radikalnih levih strank, ki so tesneje povezane šele v zadnjem času.

Če bo Ciprasova zvezda začela zahajati, pa lahko vse večjo moč v Sirizi pridobi Panajotis Lafazanis, šef Leve platforme. Ta je privrženec ponovne uvedbe drahme (Cipras vsaj javno zagovarja obstanek Grčije v "evroligi"), zagovornik podržavljanja bank in sodelovanja s (stalinistično) grško komunistično partijo.

Lahko Cipras po volitvah vlada sam? Težko. Kolikšna je verjetnost, da bo Cipras po volitvah prevzel oblast? Po javnomnenjski anketi iz 28. decembra lani, ki jo je izvedla javnomnenjska agencija Kapa Research, bi Siriza zmagala s 27,2 odstotka. Sledi konservativna Nova demokracija zdajšnjega premierja Antonisa Samarasa s 24,7 odstotka. Druge stranke bi dobile manj kot deset odstotkov. Po grški zakonodaji zmagovalec dobi še dodatnih 50 sedežev – a je to še vedno premalo, da bi lahko Cipras sam vladal, če bo dobil le okoli 27 odstotkov glasov.

Kdo bo šel v koalicijo s Ciprasom? Zmagati bi moral z vsaj oziroma več kot 35 odstotki glasov, če bi želel sestaviti enostrankarsko vlado. Torej bo potreboval koalicijske partnerje. Težava za Ciprasa je, da ankete napovedujejo, da njegovi zavezniki Neodvisni Grki ne bodo prestopili praga parlamenta, druge stranke pa vsaj za zdaj zavračajo sodelovanje z njim oziroma (v primeru skrajno desne Zlate zarje) je proti sodelovanju Cipras. Ni izključeno, da bodo morali Grki letos še drugič na volitve, tako kot leta 2012.

Toda – v primeru, da bo Sirizi uspelo sestaviti vlado in bo Cipras postal novi grški premier – kakšni scenariji se obetajo Grčiji in Evropi? Evro, kriza, drama, tragedija, anarhija, katastrofa – vse to so grške besede in v naslednjih mesecih se lahko zgodi, da bodo velikokrat uporabljene, ko bomo opisovali razmere v Grčiji.

Trije scenariji razpleta grške drame Nemški tednik Manager Magazin predvideva tri možne scenarije:

1. Grčija ostane v evroobmočju, pride do odpisa dolgov in sredozemska država nadaljuje z gospodarskimi reformami. To naj bi bila najboljša varianta.

2. Grčija izstopi iz evra, uvede drahmo in konča odplačevanje dolgov. Začne tiskati denar, kar sproži inflacijo in zdrs v še večjo revščino, kar bo vodilo v radikalizacijo notranjepolitičnih razmer. EU in Nato bosta dobila t. i. propadlo državo na jugu stare celine.

3. EU in Mednarodni denarni sklad se odpovesta obrestim na grške dolgove, odplačevanje dolgov se prestavi na nedoločen čas v daljno prihodnost. Država bo še naprej živela od pomoči tujine. Prav ta varianta naj bi bila najbolj realna.

Grčija pred grexitom? V letih 2011 in 2012 se je večkrat omenjal tako imenovani grexit, izstop Grčije iz sistema skupne evrske valute (po prvih znakih okrevanja pa so iznašli novo skovanko grecovery). Zdaj se spet omenja možnost grexita, a ne več s takšnim strahom kot pred leti.

Kot menijo številni (zlasti v Nemčiji), izstop Grčije iz evra zdaj ne bi pomenil katastrofe za EU in evro, saj se je v zadnjih letih vzpostavil evropski reševalni mehanizem, prav tako je manjša možnost, da bi po morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja prišlo do t. i. verižnega mehanizma – izstopa še drugih kriznih držav.

Grčija lahko podraži slovensko zadolževanje Kaj bi pa morebitni izstop Grčije iz evra in/ali odpis dolgov pomenil za Slovenijo? Kot pravi ekonomist Anže Burger, izstop Grčije iz evroobmočja ne bi prizadel Slovenije neposredno, ampak posredno.

Donosnosti na državne obveznice držav, ki imajo javnofinančne težave, bi se namreč povečale, kar pomeni, da bi se v tem primeru Slovenija dražje zadolževala, ko bi prodajala nove obveznice.

Grexit bo udaril po prstih Grke in tuje (neprevidne) upnike Morebiten izstop iz evroobmočja bo šok za Grke in tuje upnike. Z vpeljavo drahme bi najverjetneje prišlo do njenega razvrednotenja, kar bi precej poslabšalo kupno moč grških potrošnikov, prav tako se bodo njihovi prihodki realno še bolj znižali. Padec standarda bo torej občuten.

Izstop iz evra bi bil šok tudi za tuje upnike (veliko grških obveznic imajo francoske in nemške banke ter tudi mednarodne finančne institucije), kar se Burgerju zdi prav. Kot poudarja, je prav, da so tisti posojilodajalci, ki so računali na pomoč države ali denarnih oblasti pri povrnitvi njihovih naložb, kaznovani za svoje neprevidne naložbe – posojanje Grčiji.

Odliv premoženja Grkov v tujino V primeru izstopa iz evra bo prišlo tudi do velikega odliva denarja iz Grčije (tako kot v začetku krize, ko so tuje banke in multinacionalke odvažale denar iz Grčije v tovornjakih). Vsak Grk bo hotel imeti čim več evrov in jih prenesti v tujino, ker bodo evri valuta, ki bo obdržala vrednost, grška drahma pa ne.

Grška centralna banka bo morala to preprečiti, opozarja Burger, kajti, če bo prišlo do navala na banke, se bo res sesul celoten grški finančni sistem. Grki bodo morali tako – v primeru izstopa iz evra – za nekaj tednov zapreti banke.

Odpis dolgov bi udaril po žepu tudi Slovence V primeru, da bo Grčija ostala v evru, prišlo pa bo do odpisa njenih dolgov, pa bo stroške utrpela tudi Slovenija, saj bo morala zagotoviti denar za unovčitev poroštev oziroma ne bo dobila vrnjenih posojil.

Spomnimo: v prvem svežnju pomoči leta 2010 so evrske države Grčiji dale posojilo. Kot pojasnjuje slovensko ministrstvo za finance, je sredozemska država iz tega posojila črpala 52,9 milijarde evrov. Slovenski delež posojila znaša 263,7 milijona evrov. To posojilo Grčiji zapade septembra 2041 z odlogom plačila glavnice deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija iz naslova obresti za posojila Grčiji prejela okoli 17,6 milijona evrov.

Slovenija kot porok Leta 2012 je Grčija v drugem svežnju dobila pomoč iz reševalnega sklada ESFS. Pomoč Grčija dobiva po obrokih, v zameno za reforme. Iz tega sklada je Grčija do lanskega junija načrpala 139,8 milijarde evrov. ESFS zagotovi posojila s prodajo obveznic na trgu, za katere s poroštvi jamčijo evrske države, tudi Slovenija.

Kot je ob sprejetju drugega svežnja pomoči Grčiji povedal takratni državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec, bo naša država za Grčijo prispevala 938 milijonov evrov poroštev. Sklad ESFS je poleg Grčiji pomagal tudi Portugalski in Irski. 30. novembra 2014 je slovenski znesek poroštev za pomoč vsem trem državam znašal 1,55 milijarde evrov.

Najslabši možni scenarij za Slovenijo: dražje zadolževanje in unovčitev poroštev Kot opozarja Burger, bo do odpisa dolgov verjetno prišlo tudi v primeru izstopa Grčije iz evra. Če bo drahma razvrednotena, je vračanje dolgov v evrih še toliko dražje, še bolj nemogoče. V tem primeru bo škoda za Slovenijo dvojna: zadolževala se bo dražje, prav tako bo morala zagotoviti denar za unovčitev poroštev.