Temne strani norveških milijard

Norvežani sedijo na kupu denarja. Teoretično je vsak od njih milijonar. Pokojninski sklad, ki ga financirajo s prihodki od nafte in plina, je od januarja vreden skoraj 610 milijard evrov. Nekoč eno revnejših zahodnoevropskih držav je med najbogatejše popeljalo odkritje nafte ob obali Severnega morja leta 1969.

Norvežani so se dobro zavedali, da lahko vir nafte hitro presahne, zato so pred dvema desetletjema ustanovili državni fond, s katerim želijo državo pripraviti na čase po nafti. Čeprav ni brez težav (zaradi velikosti je okoren, počasi se je odzval na krizo leta 2008 …), velja za enega najbolje upravljanih.

Manjši del denarja iz sklada se vlaga v državo, v državni pokojninski sistem in za socialo, večji del pa se investira v tujino. Od 70. let prejšnjega stoletja je Norveška ogromne količine naftnega denarja vložila v javni sektor, ki predstavlja približno polovico norveškega BDP; število zaposlenih v izobraževanju se je npr. podvojilo, v zdravstvu in sociali pa početverilo.

Naftni bum se bliža koncu Sklad, katerega letno poročilo izide v petek, velja za največjega te vrste na svetu. Njegova naloga je generacijam Norvežanov zagotoviti varen pokoj. Vendar Norvežani ne morejo zgolj počivati na svojih milijardah; pritok dohodkov od nafte ni več tako močan, kot je bil. Norveški bum naftne industrije se počasi bliža h koncu, opozarjajo poznavalci.

Okoli naftne industrije se na Norveškem vrti praktično vse, predvsem veliko število delovnih mest. Z nižjimi cenami nafte in krčenjem naftnega trga bi veliko Norvežanov izgubilo svojo službo. To sicer ne bi sprožilo kakšne dramatične krize, a v nekaj desetletjih se to lahko spremeni.

Izziv norveškega gospodarstva za prihodnost je najti nova področja delovanja. Danes gospodarske industrije, kot so panoga težkih surovin, v državi z astronomsko visokimi plačami (povprečna mesečna bruto plača je 43 tisoč norveških kron oz. 5.200 evrov), stroški in cenami nepremičnin težko uspevajo, piše Format.

Čeprav so plače na Norveškem visoke, pa so visoki tudi življenjski stroški. Davki so okoli 30-odstotni (številni bogati Norvežani so pred visokimi davki pobegnili v London), povprečen Norvežan za najem nepremičnine plača 27 odstotkov svojih dohodkov. Redkokatera norveška družina si lahko privošči, da je zaposlen le eden od obeh staršev.

Vrtoglavo visoke cene nepremičnin Norvežane lahko bolj kot to, da jim utegne zmanjkati nafte, skrbi njihov nepremičninski trg. Cene nepremičnin so na Norveškem v zadnjih letih poskočile v višave in naraščajo s približno sedemodstotno letno stopnjo. Mednarodni denarni sklad je Norveško lani opozoril, da je njen nepremičninski balon večji, kot si predstavljajo. Nekateri ga celo primerjajo z ameriškim, katerega pok je povzročil svetovno gospodarsko in finančno krizo, ki še vedno traja.

Cene nepremičnin in potrošnja lahko padejo V prihodnjih dveh letih vodilna skandinavska finančna skupina Nordea pričakuje padec cen nepremičnin in naložb za do petino. Obstaja tveganje, da bodo cene nepremičnin padle, to pa naj bi negativno vplivalo na porabo potrošnikov. A Norvežani zaradi tega še niso zagnali panike. Dokler gre gospodarstvu dobro, dokler imajo ljudje delo, ne vidijo večjih težav, še piše Format.

Konservativci, ki so slavili na lanskih parlamentarnih volitvah in ki zanikajo, da ima norveška prenapihnjen nepremičninski balon, so kljub opozorilom napovedali, da bodo še olajšali dostop do nepremičninskih posojil. Poleg tega se je na Norveško v zadnjih letih preselilo veliko tujcev, kar je povečalo tudi povpraševanje po nepremičninah.

Kljub nekaterim črnim oblakom Norvežanov njihova prihodnost ne skrbi preveč. Če bi nastopila resna kriza, imajo na razpolago svoj ogromni sklad, ki je imel leta 2012 13-odstotno donosnost. Običajno lahko vlada vsako leto porabi le do štiri odstotke iz sklada, če pa bi se država znašla v težavah, bi lahko bolj korenito posegla vanj.