Torek, 23. 8. 2022, 22.27
1 leto, 7 mesecev
Tekočina, ki je nekaterim rešila življenje, druge pa dokončno pognala v smrt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,33
12
Po zadnjih znanstvenih dognanjih so ljudje uživali mleko že nekaj tisočletij, preden se je razširil gen, ki je omogočal presnovo mleka tudi v obdobju po zgodnjem otroštvu.
Mleko je tekočina, ki zadnja leta najbolj buri duhove arheogenetikov in drugih raziskovalcev daljne preteklosti. Glavno vprašanje je, kdaj so (odrasli) ljudje začeli uživati živalsko mleko. Najnovejša študija ugotavlja, da je širjenja gena za presnovo mleka med Evropejci posledica lakot in bolezni, ki so bolj udarile po tistih, ki niso mogli presnavljati živalskega mleka.
Za presnovo mleka v človeškem telesu je potreben encim laktaza, ki razgradi laktozo oziroma mlečni sladkor. Ta encim so običajno imeli le otroci v času dojenja oziroma približno tja do petega leta, v poznejših letih pa je izginil. Pred nekaj tisočletji pa se je pojavil gen, ki je omogočal presnovo mleka tudi otrokom, starejšim od pet let, in odraslim.
Je gen prišel skupaj z neolitsko revolucijo?
Znanstveniki so naprej sklepali, da sta pojav in širjenje tega gena povezana s prehodom ljudi z lovstva in nabiralništva na kmetijstvo – poljedelstvo in živinorejo. Ta tako imenovana neolitska revolucija se je zgodila pred več kot deset tisoč leti na območju Bližnjega vzhoda in Anatolije.
Z udomačitvijo živali naj bi se torej pojavil in začel širiti gen za presnovo mleka. Težava pa je, da pri prvih neolitskih kmetih ta gen še ni bil razširjen. Pred leti so znanstveniki ugotovili, da se je ta gen med Evropejci začel množično širiti šele pred kakšnimi 1.500 leti. Zdaj ga ima okoli 30 odstotkov odraslih ljudi na svetu, večinoma v Evropi. V nekaterih azijskih populacijah je ta gen popolnoma odsoten.
Zgodnje širjenje gena med Britanci
Lani objavljena genetska študija ugotavlja, da se je omenjeni gen, ki omogoča presnovo mleka tudi v letih po zgodnjem otroštvu, med prebivalstvom Velike Britanije razširil kar tisoč let prej kot drugod po severu Evrope in v srednji Evropi. V železni dobi je imel ta gen približno vsak drugi prebivalec Velike Britanije, v srednji Evropi pa ga je takrat imelo na primer samo sedem odstotkov.
Po ugotovitvah znanstvenikov tudi ljudje, ki nimajo gena za presnovo mleka oziroma encima laktaza (torej imajo laktozno intoleranco), lahko uživajo mleko. Simptomi laktozne intolerance so za večino ljudi znosni, saj so pogosto zelo mili.
Lani je izšla tudi znanstvena študija, ki je bila narejena na podlagi proteinske analize zob, ki so jih našli pri tisočletja starih okostjih. Znanstveniki so ugotovili, da so bronastodobni pastirji, ki so v vzhodnoevropskih stepah pred pet tisoč leti udomačili konje, začeli uživati tudi njihovo mleko. Ti stepski pastirji so poleg kobiljega mleka uživali tudi ovčje, kozje in kravje mleko.
Mleko je omogočilo selitve stepskih pastirjev
Mleko je bila tista dragocena tekočina, ki jim je omogočila, da so se po suhi, hladni in neprijazni stepi razselili skoraj na vse konce Evrazije. In pri tem so najverjetneje širili svoj jezik – praindoevropščino.
Ti stepski pastirji iz bronaste dobe so uživali živalsko mleko, čeprav je bilo po dozdajšnjih raziskavah med njimi izredno malo takšnih, ki so imeli gen za presnovo mleka. Kot v omenjeni raziskavi piše njena glavna avtorica Shevan Wilkin, so zgodnjebronasta stepska ljudstva uživala sveže mleko in/ali predelano mleko z zmanjšano laktozo, kot so jogurti, siri in pijače iz fermentiranega mleka.
Evropejci uživajo živalsko mleko okoli 9.000 let
Pred kratkim pa je izšla še ena znanstvena oziroma genetska študija o uživanju mleka, v okviru katere so preučili DNK 1.786 ljudi, ki so živeli v zadnjih 10.000 letih. Po raziskavi so Evropejci uživali mleko okoli pet tisoč let, čeprav niso imeli gena za presnovo mleka oziroma razgradnjo mlečnega sladkorja. Živalsko mleko so Evropejci prvič začeli uživati pred okoli 9.000 leti. Šele pred okoli od 5.000 do 4.000 leti se je začel med Evropejci širiti gen za presnovo mleka.
Po ugotovitvah študije kar 92 odstotkov Britancev, ki imajo laktozno intoleranco, lahko redno uživa mleko in mlečne izdelke. Zaradi blagih simptomov laktozne intolerance je težko vedeti, ali posameznik lahko razgradi laktozo ali ne. Poleg tega so nekateri ljudje, ki mislijo, da imajo laktozno intoleranco, morda zgolj alergični na kravje mleko.
Po ugotovitvah študije tudi ljudje, ki niso imeli oziroma nimajo gena za presnovo mleka oziroma encima laktaza (torej imajo laktozno intoleranco), lahko uživajo mleko. To potrjujejo podatki o današnjih Britancih. Kar 92 odstotkov Britancev, ki imajo laktozno intoleranco, lahko redno uživa mleko in mlečne izdelke. Simptomi laktozne intolerance so za večino ljudi torej znosni.
Lakote in bolezni sprožijo naravni izbor
Avtorji študije so s preučevanjem okostij tudi ugotovili, da ni bilo velikih razlik pri kostni gostoti ali ravni vitamina D med tistimi, ki so imeli encim laktaza, in tistimi, ki ga niso imeli.
Toda simptomi laktozne intolerance so znosni samo za zdrave in dobro prehranjene ljudi, za oslabele ljudi pa so lahko nevarni. Zaradi tega je pred okoli 5.000 leti prišlo do naravne selekcije oziroma naravnega izbora. Med lakoto, ki jo je povzročila slaba letina, ali med širjenjem kužnih bolezni so imeli ljudje z genom za presnovo mleka prednost pred tistimi, ki ga niso imeli.
Mleko kot rešilna bilka in usodni "strup" obenem
Če je mleko, ki je zelo hranilno, lahko tistim z laktozno toleranco reševalo življenja v času lakot, pa je bilo uživanje mleka lahko usodno za ljudi z laktozno intoleranco. Zaradi lakote ali bolezni je bil njihov organizem zelo oslabel, driska, ki jo je povzročala laktozna intoleranca, pa jih je lahko dokončno ugonobila in poslala v smrt.
Prisotnost encima laktaza tudi v obdobju po zgodnjem otroštvu se strokovno imenuje laktazna persistenca. Za ljudi, ki nimajo laktazne persistence (torej imajo laktozno intoleranco), je lažje uživati predelano mleko z zmanjšano laktozo, kot so jogurti, siri in pijače iz fermentiranega mleka. Najmanj laktoze je v maslu in nekaterih sirih.
Ker so imeli ljudje z laktozno intoleranco v preteklosti manj možnosti za preživetje, je bilo seveda tudi manj možnosti, da bi prenesli svoje gene v naslednjo generacijo. Na drugi strani pa so lakotam bolj prilagojeni ljudje z encimom laktaza imeli več možnosti, da so se razmnoževali in širili svoje gene. S tem se je seveda v populaciji tudi širil gen za presnovo mleka.
Viri:
Richard P. Evershed in sodelavci, Dairying, diseases and the evolution of lactase persistence in Europe (sl. Prireja mleka, bolezni in razvoj laktazne persistence v Evropi), julij 2022. Vse skupaj je pri študiji sodelovalo 108 znanstvenikov.
Nick Patterson, Michael Isakov, Thomas Booth, Lindsey Büster, Claire-Elise Fischer in sodelavci, Large-scale migration into Britain during the middle to late bronze age (sl. Množično priseljevanje v Veliko Britanijo v obdobju med srednjo in pozno bronasto dobo), december 2021. Pri tej študiji so iz Slovenije sodelovali Biba Teržan, Martina Blečić Kavur in Matija Črešnar.
Shevan Wilkin in sodelavci, Dairying enabled early bronze age Yamnaya steppe expansions (sl. Prireja mleka je omogočila širitve zgodnjebronastih stepskih ljudstev Jamna), september 2021.
Shevan Wilkin in sodelavci, Dairy pastoralism sustained eastern Eurasian steppe populations for 5.000 years (sl. Pastirska prireja mleka je pet tisoč let vzdrževala vzhodnoevrazijske stepske populacije), marec 2020.
12