Svobodnjakom se napoveduje poraz

Volivci lahko izbirajo med desetimi strankami, še nikoli do zdaj pa ni kandidiralo toliko kandidatov iz vrst slovenske manjšine, ki imajo tudi resne možnosti za vstop v deželni zbor. Javnomnenjske raziskave pred nedeljskimi volitvami kažejo na politični preobrat. Tako naj bi socialdemokratsko stranko (SPÖ), ki je na zadnjih volitvah leta 2009 prejela 25,5 odstotka glasov, tokrat volilo med 31 in 37 odstotki volivcev. Svobodnjaki na Koroškem (FPK), ki so leta 2009, tedaj še z imenom Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ), s 44,9 odstotka glasov le za malenkost zgrešili absolutno večino, lahko tokrat po napovedih anket pričakujejo le še med 20 in 26 odstotki. Tudi ljudska stranka (ÖVP), ki jo je leta 2009 volilo 16,8 odstotka volivcev, naj bi bila z med 12 in 13 odstotki med poraženci. Korupcijski očitki Vse tri stranke so deležne korupcijskih očitkov. Zlasti pri FPK in ÖVP naj bi bili vodilni vpleteni v škandal okoli banke Hypo Alpe Adria. Nekdanji predsednik ÖVP Josef Martinz je bil lani zaradi tega celo obsojen na štiri leta zaporne kazni, vendar sodba še ni pravnomočna. Medtem ko nekdanjemu svobodnjaškemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju, ki mu očitajo številne nepravilnosti, zaradi smrti v prometni nesreči leta 2008 niso več mogli soditi, pa je bil prejšnji predsednik FPK Uwe Scheuch lani zaradi korupcijskih obtožb obsojen na pogojno zaporno kazen in visoko denarno globo. Edina izmed do zdaj v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, ki se ne otepa obtožb o korupciji, so Zeleni, kar jih utegne popeljati do do zdaj najboljšega rezultata. Medtem ko jih je leta 2009 podprlo 5,2 odstotka volivcev, jim je v anketah podporo napovedalo med 10 in 17 odstotki vprašanih. Dobre možnosti za kandidate slovenske narodne skupnosti Četudi so se ankete do zdaj prav na Koroškem večkrat izkazale za zelo netočne, pa so opazovalci političnega dogajanja prepričani, da bo tokrat vstop v koroški deželni zbor uspel še peti stranki. Stranki Team Stronach (TS), ki jo je kot vseavstrijsko novo politično gibanje ustanovil kanadski milijarder avstrijskega rodu in soustanovitelj koncerna Magna Frank Stronach, javnomnenjske raziskave namreč pripisujejo med 10 in 14 odstotki glasov. Še nikoli do zdaj na avstrijskem Koroškem ni kandidiralo toliko kandidatov iz vrst slovenske narodne skupnosti, ki imajo tudi resne možnosti za vstop v deželni zbor. Pri SPÖ je na osmo mesto na deželni listi uvrščena zvezna svetnica Ana Blatnik, ki pa jo bo stranka verjetno spet poslala v dunajski zvezni svet.

V najboljšem primeru bi lahko v deželnem zboru sedeli trije slovenski poslanci Če pa bo SPÖ na avstrijskem Koroškem postala najmočnejša stranka, bi Blatnikova lahko celo postala prva slovenska predsednica avstrijskega zveznega sveta, drugega doma avstrijskega parlamenta. Pri Zelenih na drugem mestu na deželni listi kandidira Zalka Kuchling, ki se ji tako skoraj zanesljivo obeta mesto v deželnem zboru. V volilnem okolišu vzhod pa na prvem mestu kandidira Štefan Merkač, ki bi v deželni zbor lahko prišel z zadostnim številom prednostnih glasov. Prvi mož TS v volilnem okolišu Celovec in podeželje je srednješolski učitelj Lojze Dolinar, ki ima prav tako dobre možnosti, da bo izvoljen v deželni zbor. V deželnem zboru avstrijske Koroške bi tako lahko v najboljšem primeru sedeli celo trije slovenski poslanci. Več slovenskih kandidatov se sicer za sedeže poteguje tudi pri Aliansi socialna Koroška (ASOK), ki pa nima resnih možnosti za volilni uspeh.

Volitve bodo potekale tudi v Spodnji Avstriji Volilno pravico ima na avstrijskem Koroškem 440.748 ljudi, od katerih jih je 19.011 svoj glas oddalo že na predčasnih volitvah. Volišča se bodo v nedeljo zaprla ob 16. uri, ko naj bi bili znani tudi že prvi izidi. Volitve bodo v nedeljo potekale tudi v Spodnji Avstriji, kamor je na volišča pozvanih 1,4 milijona ljudi. V celotni deželi bodo lahko volivci izbirali med kandidati ÖVP, SPÖ, svobodnjakov (FPÖ), Zelenih in TS, po nekaterih okrožjih pa kandidirajo še druge manjše stranke. V tej deželi se v nasprotju s stanjem na Koroškem glavarju Erwinu Pröllu oz. njegovi ljudski stranki ni treba bati za položaj, bi pa lahko izgubila absolutno večino v tamkajšnjem deželnem zboru. Pröll najbolj poseljeni avstrijski deželi vlada že dve desetletji, s tem, ko je vso moč združil v eni osebi – sebi –, pa mu je uspelo doseči, da so zanj pred volitvami lobirali celo levo usmerjeni umetniki in nekateri socialdemokratski župani.

Preostale stranke so sicer pred volitvami poudarjale, da mora absolutna oblast ÖVP pasti. Kot so se strinjale, ne bi smeli dovoliti, da odloča samo en človek oz. stranka. Volišča se bodo v Spodnji Avstriji v nasprotju s Koroško zaprla ob 17. uri.