Torek, 9. 1. 2018, 17.14
6 let, 10 mesecev
Pahor: Srečanje z Juncker strastno, napredek manjši, kot bi želel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
1
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je po pogovorih s slovenskim predsednikom Borut Pahorjem v Bruslju dejal, da arbitraža med Slovenijo in Hrvaško ni vprašanje za Nato. Kot je dejal, s Pahorjem o tej temi nista govorila.
Predsednik Pahor se je danes v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem zavezništva @NATO Jensom Stoltenbergom. To je prvi obisk predsednika republike po vstopu Slovenije v zavezništvo. Letos bo od vstopa Slovenije v NATO minilo 14 let. @SloveniaNATO #Alliance pic.twitter.com/P4DRBYvTLz
— Borut Pahor (@BorutPahor) January 9, 2018
"To ni vprašanje za Nato in o tem nisva govorila. Sam se ne bom spuščal v vsebino tega vprašanja," je Stoltenberg odgovoril na novinarsko vprašanje, ali sta s Pahorjem govorila tudi o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Na splošno je odgovoril, da se v zavezništvu osredotočajo, kako lahko pomagajo zmanjšati kakršnekoli napetosti na Zahodnem Balkanu, v vprašanje arbitraže pa se ne bodo spuščali.
Predsednik Pahor je dejal, da z generalnim sekretarjem ni želel govoriti o arbitraži, pri čemer mu je pritrdil, da to ni vprašanje za Nato. Ob tem je dejal, da si ne more predstavljati, da bi katerakoli država uporabila silo za implementacijo razsodbe ali proti njeni uveljavitvi. Poudaril je, da morata Slovenija in Hrvaška ob pomoči Evropske komisije najti pot za implementacijo arbitražne odločbe.
Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je danes sestal z generalnim sekretarjem zavezništva @NATO Jensom Stoltenbergom. @jensstoltenberg @SloveniaNATO pic.twitter.com/68uKzSgS3C
— Borut Pahor (@BorutPahor) January 9, 2018
Pahor je izrazil upanje, da je njegovo srečanje s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in šefom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v ponedeljek v Bruslju prineslo "dobre rezultate" o vlogi EU pri implementaciji arbitražne razsodbe. Juncker je sicer dejal, da je arbitraža problem, ki vpliva na celotno EU in evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, hkrati pa dodal, da o v EU nihče sploh ne ve, za kaj sploh gre pri sporu Slovenije in Hrvaške.
O pogovoru z Junckerjem je Pahor dejal, da je bil zelo zahteven in nikakor ne protokolaren, temveč zelo vsebinski in tudi strasten. Kot je bila v letih 2008 in 2009 dolga pot do mirne rešitve spora o meji, je tudi zdaj pričakovati dolgo pot do uveljavitve arbitražne sodbe, je dejal predsednik ter ocenil, da so bili v ponedeljek v pogovoru s Tuskom in zlasti Junckerjem storjeni koraki naprej, čeprav morda manjši, kot bi si želeli.
Predsednik je tudi izpostavil, da je Junckerju položil na dušo, naj ne odlaša z ukrepanjem, saj morda prvi poskus ne bo obrodil sadov ter bosta potrebna še drugi in tretji.
Brez dlake na jeziku
Pahor je komentiral tudi Junckerjeve besede, da to vprašanje sploh nikogar ne zanima. Dejal je, da jih je razumel kot potezo za znižanje njegovih visokih pričakovanj pred njunim pogovorom. "Zato pa sva imela toliko več možnosti po tem, da sva lahko brez dlake na jeziku spregovorila o tudi največjih dilemah in podrobnostih glede uveljavitve," je še dodal.
To, da je Juncker na novinarski konferenci uporabljal besedo "mediacija", pa je Pahor komentiral z besedami, da ni mogoče misliti, da obstaja kakšna srednja pot med hrvaškimi stališči, ki zavračajo arbitražno odločbo, in slovenskim stališčem, da jo je treba v celoti spoštovati.
1