Petek, 26. 1. 2024, 7.38
3 mesece
702. DAN VOJNE V UKRAJINI
Rusi: Ukrajinci so napadli naš vojaški tabor in ubili 24 vojakov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,43
Ukrajinske sile naj bi napadle skupino operaterjev brezpilotnih letal na poligonu ruske vojske v vzhodni ukrajinski regiji Doneck. Umrlo naj bi 24 ruskih vojakov, štirje pa naj bi bili ranjeni. Napad so domnevno izvedli s topniškim raketnim sistemom HIMARS ameriške izdelave.
Here is the video confirmation of the HIMARS strike on a group of enemy UAV operators who gathered for training at the training ground near Ilovaisk, Donetsk region. #Ukraine️ #ukrainecounteroffensive #UkraineWar #UkraineWillWin #UkraineRussiaWar #Ukraina #Ukrainian… pic.twitter.com/YhD3AiuO2O
— Slava Ukraini 🇺🇦 (@tungphat1) January 26, 2024
15.47 Rusi: "Ukrajinci so napadli naš vojaški tabor in ubili 24 vojakov"
12.50 ZN opozarjajo na vse težje humanitarne razmere v Ukrajini
12.47 Beloruske oblasti pred volitvami krepijo pritisk na opozicijo
10.00 Po letalski nesreči v mrtvašnico prepeljali le pet trupel
7.34 ZN ne morejo potrditi okoliščin strmoglavljenja ruskega letala
15.47 Rusi: "Ukrajinci so napadli naš vojaški tabor in ubili 24 vojakov"
Po družbenih omrežjih kroži posnetek, ki naj bi prikazoval trenutek, ko so ukrajinske sile napadle skupino operaterjev brezpilotnih letal na poligonu ruske vojske v vzhodni ukrajinski regiji Doneck. Napad je bil domnevno izveden s topniškim raketnim sistemom HIMARS ameriške izdelave.
Videoposnetek, ki so ga razširili ruski kanali na Telegramu, je objavil ruski vojaški bloger Vladimir Romanov. Trdi, da je bilo v napadu blizu mesta Ilovajska ubitih 24 operaterjev dronov.
Do zdaj so sicer ZDA Ukrajini podarile 39 dronov HIMARS. Rusija napada za zdaj ni komentirala.
Telegram kanal VChK-OGPU, ki trdi, da ima privilegirane informacije ruskih varnostnih sil, je objavil, da je bilo v napadu ubitih 24 ruskih vojakov, štirje pa so bili ranjeni.
12.50 ZN opozarjajo na vse težje humanitarne razmere v Ukrajini
V luči vsakodnevnih ruskih napadov in upada količine pomoči so humanitarne razmere v Ukrajini vse težje, je danes v Kijevu opozoril visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Po njegovih besedah je v enotnosti ukrajinske družbe po skoraj dveh letih vojne moč opaziti razpoke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vodja visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je ta teden obiskal projekte pomoči v mestih Krivoj Rog, Odesa, Dnipro, Harkov in Kijev. Opozoril je, da Rusija skoraj vsak dan izvaja napade na Ukrajino, kar nosi posledice. "Vsak napad povzroči nekaj uničenja, ki prizadene civiliste," je poudaril in dodal, da zaradi napadov številni Ukrajinci ostanejo brez strehe nad glavo.
Ukrajinska družba se je po začetku ruske agresije izkazala za močno in enotno, vendar je, kot je ocenil Grandi, po skoraj dveh letih vojne v njej moč opaziti napetosti. "Začenjamo opažati razpoke in seveda obstaja tveganje, da se bodo ti razkoli še povečali, če se bo mednarodna podpora v vseh oblikah zmanjšala," je posvaril. Po besedah Grandija je bilo delo UNHCR in drugih organizacij za pomoč Ukrajini lani in predlani dobro financirano, letos pa obstaja nevarnost zmanjšanja sredstev, saj je vojna v tej državi ob bližnjevzhodni krizi izgubila dobršen del mednarodne pozornosti.
Kot je dejal, prednostna naloga UNCHR ostaja obnavljanje bivališč, da se bodo lahko ukrajinski begunci, ki so trenutno nastanjeni v drugih državah, vrnili domov. Dodal je, da komisariat skupaj z Ukrajino pripravlja podatkovno bazo, iz katere bodo begunci lahko izvedeli, kje lahko dobijo material in subvencije, navaja dpa. Po oceni ZN je v Ukrajini notranje razseljenih 3,7 milijona ljudi, še 6,3 milijona Ukrajincev pa je trenutno beguncev v drugih državah. "Deset milijonov ljudi ne živi v svojih domovih," je še povedal visoki komisar.
12.47 Beloruske oblasti pred volitvami krepijo pritisk na opozicijo
Beloruske oblasti pred februarskimi parlamentarnimi volitvami krepijo pritisk na nasprotnike vlade. Po navedbah tamkajšnjih nevladnikov so varnostni organi v torek v več mestih pridržali ali zaslišali več kot 150 ljudi. Nov val represije nad politično opozicijo je v četrtek obsodil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Nevladna organizacija Pomlad (Vjasna) je sporočila, da so pripadniki beloruske varnostne službe KGB s torkovimi racijami ciljali na družine političnih zapornikov in tiste, ki so nedavno zapustili ujetništvo. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, okrepljene dejavnosti KGB potekajo en mesec pred parlamentarnimi volitvami. To bodo prve volitve po predsedniških leta 2020, ki so jim v luči očitkov o volilnih prevarah sledile obsežne protivladne demonstracije.
Po uradnih volilnih izidih je predsednik Aleksander Lukašenko na takratnih volitvah osvojil 80 odstotkov glasov, čemur je oporekala opozicija, ki je trdila, da je Svetlana Tihanovska osvojila med 60 in 70 odstotkov glasov. Uradnih rezultatov ni priznala velika večina evropskih držav, vključno s Slovenijo. Aleksander Lukašenko je na čelu Belorusije neprekinjeno že vse od leta 1994.
Volitve 25. februarja bodo potekale brez resnične opozicije, navaja AFP. Borrell je v izjavi za javnost obsodil beloruske oblasti, ker nadaljujejo taktike ustrahovanja in zatiranja kritikov in morebitnih političnih nasprotnikov. Po ocenah organizacije Vjasna je v Belorusiji trenutno 1419 političnih zapornikov, številni nasprotniki vlade v Minsku pa so državo v zadnjih štirih letih zapustili. Tudi Tihanovska je politično zatočišče našla v sosednji Litvi.
Evropska unija je zaradi zatiranja opozicije in vloge Belorusije v ruski agresiji v Ukrajini Minsk podvrgla gospodarskim sankcijam.
10.00 Po letalski nesreči v mrtvašnico prepeljali le pet trupel
Tiskovni predstavnik ukrajinske obveščevalne službe Andrij Jusov je za BBC povedal, da ne izključuje možnosti, da so bili na krovu ruskega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v regiji Belgorod, ukrajinski ujetniki. Je pa za CNN pojasnil, da so po nesreči v mrtvašnico prepeljali le pet trupel. "Število trupel, ki so jih prepeljali v bližnjo mrtvašnico, se ujema s številom članov posadke na letalu. Drugih trupel niso odkrili," je povedal. Obe državi sta medtem sprožili preiskavo.
Jusov je za BBC pojasnil, da bi morali tistega dne res izmenjati vojne ujetnike, a jasnih informacij o vojnih ujetnikih ni. "Obstajajo samo izjave Rusije, ki so politične in propagande narave. Treba je razjasniti, kdo ali kaj je bilo na krovu," je poudaril. Moskvo je hkrati obtožil, da skriva informacije in fotografije s kraja strmoglavljenja, vključno z mrtvimi. Rusija je sicer objavila posnetek s kraja nesreče, ki si ga lahko ogledate zgoraj. Na posnetku so razbitine letala, kri in črna površina.
Na vprašanje, ali je mogoče, da je Ukrajina sestrelila rusko vojaško letalo, je Jusov dejal: "Takšnih informacij ne potrjujemo."
7.34 ZN ne morejo potrditi okoliščin strmoglavljenja ruskega letala
Združeni narodi ne morejo neodvisno potrditi okoliščin strmoglavljenja letala v Rusiji, je na četrtkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN povedala generalna podsekretarka svetovne organizacije Rosemary DiCarlo. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je izrazil upanje, da sredin incident ob meji z Ukrajino ne bo vplival na prihodnje izmenjave ujetnikov.
Zasedanje v New Yorku je sklicala stalna članica VS ZN Rusija, ki Ukrajino obtožuje, da je nad njenim ozemljem sestrelila vojaško transportno letalo z domnevno 65 ukrajinskimi vojnimi ujetniki, šestimi ruskimi člani posadke in tremi ruskimi vojaki. Ukrajina meni, da je letalo morda prevažalo raketne izstrelke za rusko vojsko.
Fotografije s prizorišča nesreče:
DiCarlova je strmoglavljenje letala, v katerem ni bilo preživelih, postavila v kontekst trajajoče ruske agresije v Ukrajini in pozvala k umiritvi napetosti. "Vojna v Ukrajini je vojna izbire. Njene tragične posledice so jasne vsem," je dodala Američanka, ki opravlja funkcijo podsekretarke za politične zadeve. Večina veleposlanikov držav članic Varnostnega sveta ZN je med razpravo izražala globoko zaskrbljenost zaradi incidenta, nekateri so zahtevali tudi neodvisno preiskavo. Prevladujoč sentiment pa je bil, da si je Rusija sama kriva, ker je sprožila vojno.
Slovenski predstavnik Žbogar je v kratkem nastopu dejal, da je težko imeti razpravo o miru in varnosti, ko so na voljo le nepreverjene informacije. Po njegovih besedah je za zdaj jasno le to, da je vojaško transportno letalo strmoglavilo med oboroženim spopadom. "Ne vemo, kaj je prevažalo, niti ali je bilo sestreljeno," je dejal, incident pa označil kot še eno tragično posledico nepotrebne vojne.
"Po drugi strani pa imamo številne neodvisno potrjene informacije o ruskih kršitvah mednarodnega prava v Ukrajini, kar vključuje brezobzirne napade na civiliste in ključno infrastrukturo ter velike kršitve človekovih pravic," je dodal in izrazil upanje, da ta dogodek ne bo oviral prihodnjih izmenjav ujetnikov.
Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je govoril o naklepnem vojnem zločinu in terorističnem dejanju ukrajinskih oboroženih sil, ki da so letalo sestrelile z raketo, izstreljeno z območja Harkova. Namestnica ukrajinskega veleposlanika Kristina Hajovijšin pa je dejala, da je edini vzrok za smrti in uničenje ruska vojna. Po njenih besedah je rusko letalo prevažalo rakete. Če so na krovu res bili tudi ujetniki, gre po njenem mnenju za prvi primer ruskega izkoriščanja živega ščita.
