Sredozemski državi, ki jima je uspelo priti iz brezna

Grčija se je po štirih hudih kriznih letih, v katerih se je nevarno približala popolnemu zlomu, nedavno vrnila na mednarodne finančne trge s prodajo državnih obveznic v vrednosti treh milijard evrov. Za nameček je bilo povpraševanje po obveznicah večje od ponudbe.

Grčija – feniks, ki se je dvignil iz pepela Uspešna vrnitev sredozemske države na mednarodni trg kapitala je po besedah Klausa Reglinga, prvega moža evropskega reševalnega mehanizma ESM, uspeh ne samo za Grčijo, ampak za vse evroobmočje. Prodaja obveznic bo ugodno vplivala tudi na druge posojilojemalce v Grčiji, piše avstrijski tednik Format .

Evropska strategija v obliki milijardne mednarodne pomoči, pogojene z reformami in prilagajanji, zlasti s strožjo proračunsko politiko, deluje. Proračunski primanjkljaj naj bi bil tako letos le dvoodstoten.

Grško gospodarstvo kaže močne znake okrevanja. Realni bruto domači produkt (BDP), ki je na vrhuncu krize leta 2011 upadel za 7,1 odstotka, naj bi letos spet skromno zrasel – za 0,6 odstotka. Še bolje bo prihodnje leto, ko pričakujejo 2,9-odstotno rast.

Manjši javni dolg, upad brezposelnosti in obrestnih mer Prvič v zadnjih letih se letos javni dolg predvidoma ne bo povečal, ampak bo ostal pri 177 odstotkih BDP. V prihodnjem letu naj bi upadel na 172 odstotkov. To je še vedno ogromno, toda dolg vsaj ne narašča več.

Pozitivni znaki prihajajo tudi s trga dela. Lani se je brezposelnost dvignila na strašljivih 27,3 odstotka. Zdaj naj bi spet upadla, in sicer na 26 odstotkov, v prihodnjem letu pa naj bi bila nižja še za dve odstotni točki.

Najbolj se okrevanje gospodarstva kaže pri nižanju obresti na desetletne državne obveznice. Letos so spet upadle na višino iz leta 2008 in so zdaj pod šestimi odstotki. Pred dvema letoma – ko so zasebni vlagatelji pri odpisu dolgov izgubili 130 milijard evrov – so bili donosi pri približno 40 odstotkih. Vendar Grki ne smejo biti prehitro zadovoljni. Velika napaka bi bila, če ne bi več izvajali reform.

Okrevanje Španije Tudi Španija okreva. Gospodarstvo od tretjega četrtletja lani spet raste. Narašča zlasti izvoz, ki nadomešča šibko zasebno in javno domačo porabo.

Madridska borza cveti, vrnili so se tuji vlagatelji, znižale so se obresti na državne obveznice, te so najnižje v zadnjih osmih letih, ustvarjajo se nova delovna mesta. To je velik napredek za državo, ki je nekoč grozila, da bo raztreščila evroobmočje, piše britanski The Economist.

Kaj je rešilo Španijo? Zaobljuba guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija julija 2012, da bo ECB resnični posojilodajalec v skrajni sili, je odpravila dvome o preživetju evra. Toda tudi reforme desnosredinske vlade so pomagale izvesti tako imenovano notranjo devalvacijo z znižanjem stroškov dela. Druge možnosti ni bilo, ker Španija ni mogla devalvirati evra.

Upad plač poveča izvoz Upad stroškov dela je pomagal spodbuditi izvoz. Prav tako so reforme trga dela omogočile delodajalcem, da so rajši znižali plače kot odpuščali zaposlene. Plače so sicer začele upadati že leta 2010.

Toda kot pravi Akos Valentinyi iz nemškega možganskega trusta CESifo, bo pirenejska država potrebovala še globljo reformo, če bo hotela ustvariti tri milijone novih delavnih mest.

Potrebna je tudi davčna reforma. BDP naj bi letos sicer zrasel za 1,4 odstotka, toda brezposelnost je visoka, kar 26-odstotna. Potrebno bo desetletje, da bo občutno upadla. Tudi javni dolg je visok, znaša 94 odstotkov BDP.

Rafael Doménech iz banke BBVA pravi, da se Španija ne sme zadovoljiti s tem, da je najboljša med najslabšimi, ampak se mora primerjati z najboljšimi. Tukaj pa je razlika velika, saj Španija precej zaostaja pri raziskavah, tehnologiji in razvoju izobraževalnega sistema. Državo na Pirenejskem polotoku torej čaka še veliko dela.