Ponedeljek, 3. 6. 2024, 9.02
2 tedna, 2 dneva
Srbska vladajoča stranka razglasila zmago na nedeljskih volitvah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Na lokalnih volitvah v Srbiji je v nedeljo 4,2 milijona volivcev izbiralo predstavnike v skupno 89 občinah in mestih.
Srbska vladajoča stranka SNS je razglasila zmago na nedeljskih volitvah v večini občin in mest, med njimi tudi v Beogradu, Novem Sadu in Nišu. Tu bo sicer opozicija po lastnih navedbah lahko s tesno večino prevzela oblast, poročajo srbski mediji.
Volilni uspeh Srbske napredne stranke (SNS) je v nedeljo zvečer predstavil srbski predsednik in nekdanji predsednik stranke Aleksandar Vučić, ki je priznal, da rezultati v Nišu niso takšni, kot bi si jih želeli.
V Nišu, ki je tretje največje srbsko mesto, je SNS po vseh preštetih glasovih dobila 29 od skupno 61 mandatov, s 16 mandati pa ji sledi lista prvaka opozicije Dragana Milića, ki računa na oblikovanje večine z ostalimi opozicijskimi strankami.
Vladajoča stranka slavi v Beogradu in Novem Sadu
Iz ust opozicijskih voditeljev v Nišu je bilo slišati, da bodo že danes začeli pogovore in poudarili, da ne nameravajo sodelovati s SNS.
Milić je v zmagovalnem govoru dejal, da je Niš od danes svobodno mesto in da ga nikoli več ne bo upravljala nevidna beograjska roka.
Vladajoča stranka medtem slavi prepričljivi zmagi v dveh največjih krajih, Beogradu in Novem Sadu, kjer je osvojila večino.
Po navedbah premierja in aktualnega predsednika SNS Miloša Vučevića je strankarska lista slavila na vseh nedeljskih lokalnih volitvah z izjemo štirih krajev na skrajnem severu in jugu, kjer večino volilnega telesa tvorijo pripadniki madžarske oziroma bošnjaške manjšine.
Na lokalnih volitvah v Srbiji je v nedeljo 4,2 milijona volivcev izbiralo predstavnike v skupno 89 občinah in mestih.
Lokalne volitve so potekale v mestih in občinah, kjer niso potekale že decembra. V Beogradu so jih ponovili, ker na decembrskih volitvah nobena stranka ni osvojila večine v 110-članski mestni skupščini.
Volitve so zaznamovale obtožbe o domnevnih nepravilnostih
Volitve v Beogradu in predčasne parlamentarne volitve so zaznamovale tudi obtožbe o domnevnih nepravilnostih, o katerih so poročali tako domači kot tuji opazovalci. Nič drugače ni bilo v nedeljo, ko so z volišč prihajala poročila o nepravilnostih, kot sta kupovanje glasov in organizirana dostava volivcev z avtobusi na volišča.
Opozicija je pred ponovnim razpisom volitev postavila več zahtev glede volilnih pogojev. Ker oblast ni izpolnila vseh zahtev, je del opozicijskih strank volitve v Beogradu bojkotiral.
Oceno volitev je podal srbski politični analitik Đorđe Vlajić, ki meni, da je v Srbiji težko govoriti o regularnih volitvah. Če oblast ne bi zlorabljala sistema, bi bil izid na nedeljskih lokalnih volitvah drugačen, tako pa prihaja do fevdalizacije družbe, meni strokovnjak, ki je kot večje presenečenje izpostavil slab rezultat vladajoče stranke SNS v Nišu.
Uspeh opozicije v osrednjem mestu južne Srbije urednik in novinar pri srbski tiskovni agenciji Fonet Đorđe Vlajić ocenjuje kot veliko presenečenje. Da SNS nima večine za sestavo tamkajšnje mestne oblasti, pa pripisuje njenemu slabemu delovanju v minulem mandatu, ko so ji pogosto očitali korupcijo in arogantnost.
"Dragan Milić je vrhunski kirurg, ki se je s svojo ekipo zelo potrudil pri odpravi čakalnih vrst za operacije. Namesto priznanja ga je vodstvo kliničnega centra napadlo in omalovaževalo ta dosežek. Državljani so to videli drugače, in ko je pred volitvami vstopil v politiko, je dobil največ podpore med opozicijskimi listami," je še pojasnil."Ker so na oblasti Vučićevi naprednjaki, je težko govoriti o regularnih volitvah," je dejal Vlajić in izpostavil, da o tem poleg ugotovitev domačih opazovalcev pričajo tudi poročila tujih opazovalcev. Dodal je, da opozicijske stranke in opazovalci vlagajo kazenske ovadbe, a jih tožilstvo praviloma ne obravnava, ne glede na to, kako očitna je kršitev zakona.
Analitik je opozoril, da oblasti niso storile dovolj za upoštevanje priporočil urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) za izboljšanje volilnih pogojev. "Nekaj kozmetičnih sprememb zakonodaje je bilo, vendar je bilo volilno okolje na splošno zelo slabo, predvsem ko gre za medije, ker je imela opozicija zelo omejen dostop do elektronskih medijev z nacionalno pokritostjo, predvsem javnih servisov," je pojasnil.
Opozicija je pred ponovnim razpisom volitev sicer postavila več zahtev glede volilnih pogojev. Ker oblasti niso izpolnile vseh, so se opozicijske stranke razdelile na tiste, ki so bojkotirale volitve v Beogradu, in tiste, ki so na volitvah sodelovale.
Nesoglasja v opoziciji so Vučiću po mnenju Vlajića samo koristila. "Kaže, da je opozicija plačala račun zaradi razhajanj glede udeležbe na ponovljenih volitvah pod nič kaj boljšimi pogoji kot 17. decembra lani. Različne politične ocene, ambicije in nečimrnost so razdelile opozicijo. To je dobršen del državljanov oddaljilo od volitev. Ostali so doma," je pojasnil. Izpostavil je tudi, da je v Beogradu volilo dobrih 200 tisoč ljudi manj kot decembra, hkrati pa, da je "Vučić na volišča pripeljal vse svoje volivce, tiste, ki so želeli, in tiste, ki niso želeli, kupljene in izsiljevane".
Če bi opozicija ostala enotna glede odločitve o bojkotu volitev oziroma o udeležbi na njih, bi bil njen položaj po prepričanju Vlajića veliko boljši, tako pa je Vučić po besedah srbskega novinarja utrdil moč SNS in ohranil položaj "vrhovnega vodje in človeka, ki o vsem odloča".
Da bo vlada naredila vse za zmago, je bilo po njegovem prepričanju sicer jasno v trenutku, ko so privolili v ponovitev volitev v Beogradu. Pri tem je spomnil, da je Vučić temo v kratki predvolilni kampanji spremenil tako, da je v zgodbo vpeljal resolucijo ZN o genocidu v Srebrenici kot odločilni nacionalni bitki.
Ali bi bil izid volitev v poštenih volilnih razmerah drugačen, je po besedah Vlajića težko predvideti. Kot je dejal, bi bilo to odvisno od politične ponudbe strank in načina, na katerega bi jo komunicirale z državljani.
"Če Vučićevi naprednjaki ne bi zlorabljali sistema in institucij, če ne bi pritiskali in izsiljevali državljanov, če bi bili mediji enako odprti za vse akterje volilne tekme, bi verjetno SNS dobila manj glasov, opozicija pa več," je še ocenil. S tem bi se po njegovem mnenju ustvaril občutek, da je menjava oblasti sploh mogoča, tako pa Srbija zdaj postaja vse bolj podobna državi, v kateri po začetni akumulaciji kapitala, ki se je začela v času nekdanjega voditelja Slobodana Miloševića, "prihaja do neke vrste fevdalizacije družbe, tako da državljani počasi postajajo podaniki ozke kaste na oblasti".
