Sobota, 29. 6. 2019, 9.35
5 let, 5 mesecev
Prelomna sodba o pravici umreti
Sodišče: enajst let nezavestnega Francoza lahko odklopijo z aparatur
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
Vincent Lambert je bil hudo poškodovan v prometni nesreči, zadnjih 11 let ga umetno ohranjajo pri življenju v bolnišnici v Reimsu na severozahodu države.
Francosko vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da lahko 42-letnega Vincenta Lamberta, ki ga že 11 let s pomočjo aparatur ohranjajo v vegetativnem stanju, "takoj" odklopijo z aparatov. Odločitev v prelomnem primeru ugotavljanja pravice umreti naj bi bila dokončna.
Zdaj 42-letni Francoz Vincent Lambert je bil leta 2008 hudo poškodovan v prometni nesreči. Od takrat ga pri življenju ohranjajo le z aparaturami. Leži v bolnišnici v mestu Reims na severozahodu države.
Vprašanje, ali naj ga 11 let pozneje še naprej umetno ohranjajo pri življenju ali ga odklopijo, je razdelilo njegovo družino. Žena in šest Lambertovih sorodnikov se je ob podpori zdravnikov zavzemalo za to, da ga odklopijo, češ da je to najbolj humano. Starši in dva druga sorodnika poškodovanega pa so zahtevali, da nadaljujejo zdravljenje. Starši so napovedali, da bodo ob odklopu z aparatur pristojne prijavili zaradi suma umora.
Primer je sprožil šestletno pravno bitko, ki je segla do najvišjih sodišč v Franciji in Evropi, zaradi kočljivega etičnega vprašanja o pravici umreti pa je pritegnil pozornost francoske in mednarodne javnosti ter političnega vrha.
Lambertova mati Viviane v izjavah za javnost poudarja, da njen sin potrebuje "le nekaj za piti in jesti ter ljubezen". Skupaj z očetom je poskušala sodstvo prepričati, da njenemu sinu še ni treba umreti.
Odklopili so ga že maja, a le za nekaj ur
V Franciji, kjer je evtanazija - tako kot tudi pri nas - prepovedana, imajo od leta 2016 zakon o koncu življenja, ki omogoča prekinitev zdravljenja, hranjenja in hidracije bolnika, če so ti postopki nekoristni in nimajo drugega učinka, kot je umetno ohranjanje življenja. Gre za tako imenovano "pasivno" evtanazijo za težko bolne ali poškodovane bolnike.
Na podlagi interpretacije omenjenega zakona najvišjega francoskega upravnega sodišča in razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki je prav tako pritrdilo odklopu z aparatur, so pristojni v bolnišnici Lambertu že konec maja prekinili umetno hranjenje in hidracijo (gre za vlaženje ust). A je le nekaj ur potem pariško prizivno sodišče, na katero so se obrnili Lambertovi starši, odredilo, da je treba hranjenje in hidracijo nadaljevati.
Prej je namreč odbor Združenih narodov za pravice invalidnih oseb Francijo pozval, naj nadaljuje hranjenje in hidracijo, dokler odbor ne konča svoje lastne preiskave in odloči o zadevi. Francoska vlada je poziv zavrnila, prizivno sodišče pa se je odločilo počakati. Razsodilo je, naj bolnišnica nadaljuje do odločitve odbora.
Lambertova žena Rachel trdi, da ji je mož v preteklosti večkrat dejal, da ne želi, da bi ga umetno ohranjali pri življenju, če bi bil v vegetativnem stanju. Pisnega dokaza, da je bilo to moževo stališče, nima.
Pritožbeno sodišče ni bilo pristojno
Lambertovi starši so se v upanju, da lahko odklop preprečijo, obrnili na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki pa je dejal, da je bila odločitev o ustavitvi zdravljenja sprejeta po "dialogu med zdravniki in njegovo ženo, ki je njegova pravna zastopnica".
Kljub Macronovi izjavi sta se vlada in tudi sama bolnišnica obrnili še na kasacijsko sodišče, najvišje sodišče v državi. To pa je zdaj odločilo, da prizivno sodišče, ki je ustavilo odklop, za to ni bilo pristojno. Sodišče torej ni odločalo o argumentih za ali proti odklopu Lamberta, temveč zgolj o pristojnostih prizivnega sodišča.
Posledično odločitev upravnega sodišča, ki omogoča odklop Lamberta z aparatur, ostaja v veljavi.
"S tem je zadeva končana," je po poročanju francoskih medijev včeraj povedal odvetnik Lambertove žene Patrice Spinosi. "Možnosti pritožbe ni."
Prejšnji mesec je primer komentiral tudi papež Frančišek, ki je pozval, naj ohranijo Lamberta pri življenju, češ da je "kontinuirana pomoč neizogibna dolžnost" in da bi kakršnokoli drugačno ravnanje pomenilo "grobo kršitev" človeškega dostojanstva.
Evtanazija, da ali ne? Vprašanje, ki deli tudi Slovenijo.
V začetku tega leta je bila tudi pri nas v ospredju debata o evtanaziji. Sprožila jo je upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, ki od rojstva živi z redko in neozdravljivo boleznijo in se javno zavzema za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji. Njeno zgodbo si lahko preberete v članku Upokojena učiteljica, ki se zavzema za uvedbo evtanazije v Sloveniji, spodaj pa si lahko ogledate prispevek Planeta na to temo.
