Petek, 1. 3. 2019, 7.33
5 let, 1 mesec
Evropske volitve
Slovenski zaporniki volijo po pošti, kako je drugje po EU?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
Na majskih volitvah v Evropski parlament bodo evropski volivci svoj glas lahko oddali tudi na nekaterih nenavadnih in morda presenetljivih voliščih. Med njimi so tako tropski otoki v Tihem oceanu, strogo varovani zapori in celo podmornice.
Najbolj vzhodna točka Evropske unije bi bil otoček na finskem jezeru Virmajärvi na finsko-ruski meji, vendar pa je še 14.125 kilometrov naprej proti vzhodu otoška čezmorska skupnost Wallis in Futuna. Gre za francosko čezmorsko ozemlje v južnem Tihem oceanu med Fidžijem in Samoo, kjer živi 12.000 državljanov, ki imajo pravico glasovati na evropskih volitvah.
Od leta 2004 so bili vsi naseljeni francoski čezmorski departmaji združeni v volilno enoto, s čimer je imelo 1,5 milijona registriranih volivcev pravico izvoliti tri poslance v Evropski parlament, piše spletni Politico. Francoski parlament je pa je maja lani volilno enoto za čezmorska ozemlja ukinil, zato je zdaj na francoskih političnih strankah, da odločijo, ali bodo kandidate s čezmorskih ozemelj vključile na svoje kandidatne liste.
V Estoniji, ki je leta 2005 uvedla elektronsko glasovanje, bodo volivci lahko glasovali preko spleta.
Zanima jih sladkor in ribolov
Najbolj južno naseljeno območje EU je Reunion, francoski otok v Indijskem oceanu s približno 800.000 prebivalci. Volilna kampanja pred evropskimi volitvami se na Reunionu "načeloma" ne razlikuje od kampanje na celinski Franciji, pravi leta 2014 izvoljeni evropski poslanec z Reuniona Younous Omarjee. Priznava pa, da so vprašanja, ki jih izpostavljajo volivci, drugačna, saj na otoku v predvolilni kampanji prevladuje razprava o pridelovanju sladkorja in ribolovu.
Pred petimi leti na francoskih čezmorskih ozemljih sicer za volitve v Evropski parlament ni bilo velikega zanimanja - volilna udeležba je bila rekordno nizka, 17-odstotna. Vendar imajo kljub temu otoki višjo udeležbo kot nekatere članice EU: na Slovaškem je bila na primer volilna udeležba leta 2014 13-odstotna.
Volilna kampanja pred evropskimi volitvami se na Reunionu "načeloma" ne razlikuje od kampanje na celinski Franciji, pravi leta 2014 izvoljeni evropski poslanec z Reuniona Younous Omarjee. V predvolilni kampanji pa prevladuje razprava o pridelovanju sladkorja in ribolovu.
Laponci glasujejo predčasno
Na Laponskem, v najmanj naseljeni regiji na Finskem, morajo volivci na dan volitev pogosto prepotovati več sto kilometrov, če želijo oddati svoj glas. Mnogi se zato odločijo, da bodo glasovali predčasno, in glasovnice oddajo na zbirnem mestu že nekaj tednov pred volitvami.
Na zadnjih volitvah je približno 30 do 40 odstotkov Fincev glasovalo po pošti, poudarja regionalni guverner Laponske Mika Riipi. Laponska sicer meri 99.000 kvadratnih kilometrov, ima okoli 180.000 prebivalcev in prav toliko severnih jelenov, piše spletni Politico.
Volivci na redko poseljeni Laponski morajo na dan volitev pogosto prepotovati več sto kilometrov, če želijo oddati svoj glas.
Nemški vojaki le po pošti
Pravico voliti na Evropskih volitvah imajo tudi vojaki, pravila glasovanja pa določajo države članice. Člani nemške vojske lahko na primer glasujejo samo po pošti. "Oborožene sile bodo poskrbele za dokumentacijo, tako da bodo vsi imeli na voljo ustrezne dokumente v času glasovanja," je za Politico dejal Christian Scherrer, predstavnik nemškega obrambnega ministrstva.
Vendar pa je glasovanje in pravočasna oddaja glasovnic lahko kar precejšen izziv za vojake, ki so na misijah v tujini, ali pa domovini služijo na primer na podmornicah. Glasovanje mora biti opravljeno dovolj zgodaj, da bodo glasovnice pravočasno prispele v Nemčijo, je potrdil Scherrer, ki je tudi sam v preteklosti glasoval iz tujega pristanišča "štiri ali pet tednov" pred datumom volitev.
Če želi nemški vojak glasovati s podmornice, mora glas odposlati poldrugi mesec pred samimi volitvami. Slika je simbolična.
Vsi zaporniki nimajo volilne pravice
Od približno pol milijona zapornikov, ki kazen prestajajo v zaporih po vsej EU, jih ima velik delež volilno pravico in bodo lahko oddali svoj glas na volitvah. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 odločilo, da ima vsaka država pravico oblikovati lastna pravila o volilni pravici za zapornike - pod pogojem, da ne uvede splošne prepovedi, piše Politico.
V najmanj 18 evropskih državah, vključno z Dansko, Finsko, Španijo in Švedsko, ni omejitev za zapornike, ki želijo glasovati; v Sloveniji zaporniki glasujejo po pošti. V Nemčiji in Franciji pa je upravičenost zapornika odvisna od storjenega kaznivega dejanja ali dolžine kazni.
V Sloveniji lahko zaporniki volijo po pošti.
Eno mesto, dve državi, dva volilna sistema
Največja zmeda glede tega, kdaj in kako glasovati, verjetno vlada v nizozemskem mestu Baarle-Nasseau, ki ga Belgijci imenujejo Baarle-Hertog. Meja med državama namreč vsevprek deli ulice, parke in celo hiše na nizozemski in belgijski del.
Ta meja pomeni, da bo 8000 prebivalcev mesta glasovalo ob različnih dneh in na različnih glasovnicah. Nizozemci se bodo na volišča podali 23. maja, tri dni kasneje pa bodo sledili belgijski sosedje. Bistveno se razlikuje tudi volilna udeležba: ker je glasovanje v Belgiji obvezno, je udeležba na belgijski strani visoka - skoraj 90-odstotna. V nizozemskih delih mesta pa je na zadnjih evropskih volitvah glasovalo 37 odstotkov volivcev.
