Janez Janša
Ponedeljek, 18. 2. 2019, 13.16
5 let, 1 mesec
Projekcija: SDS in LMŠ si lahko obetata po tri sedeže #volitveEU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,19
4
V Evropskem parlamentu so objavili prvo projekcijo sedežev naslednjega parlamenta, ki temelji na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav in predpostavki, da bo sedežev 705.
Največ sedežev naj bi znova dobila desnosredinska EPP, v Sloveniji pa kaže projekcija največ podpore SDS (EPP) in LMŠ (Alde), ki naj bi dobili po tri sedeže.
Po en sedež naj bi dobila SD (S&D) in Levica (evropska levica GUE/NGL). SDS naj bi dobila 26,6 odstotka, LMŠ 25,6 odstotka, SD 14,7 odstotka, Levica pa 12,1 odstotka podpore.
V parlamentu so ob predstavitvi prvega "camemberta", kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, opozorili, da so to projekcije, ki temeljijo na sedanjem stanju, konkretno na raziskavah, opravljenih v začetku februarja, in nikakor ne napovedi nove sestave parlamenta.
Ta prvi nabor projekcij po zagotovilih parlamenta temelji na zanesljivih javnomnenjskih raziskavah, ki so jih izvedli inštituti za javnomnenjske raziskave v članicah, v imenu Evropskega parlamenta pa jih je zbral Kantar public.
Zaradi brexita namesto 46 manj sedežev
Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bo 29. marca zgodil brexit in da Velika Britanija na volitvah ne bo sodelovala, tako da bo imel parlament 705 sedežev, medtem ko jih ima sedanji 751. To je tudi treba upoštevati pri primerjavi današnjih projekcij z izidom volitev leta 2014.
Stranke so umeščene v obstoječe politične skupine ali evropske politične stranke, katerih članice so. Vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer, so uvrščene v kategorijo "drugi".
V kategoriji "drugi" je tako tudi stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika.
Prve projekcije kažejo največ podpore trenutno najmočnejši politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki naj bi dobila 183 ali nekoliko manj kot 26 odstotkov vseh sedežev, medtem ko jih je leta 2014 dobila okoli 30 odstotkov.
Sledijo socialdemokrati (S&D), ki so tudi zdaj druga najvplivnejša skupina, s 135 ali dobrimi 19 odstotki sedežev, medtem ko so jih pred petimi leti dobili okoli 25 odstotkov.
EPP in S&D po teh prvih projekcijah skupaj ne bi imeli več kot polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na izide preteklih volitev.
Na tretjem mestu so liberalci (Alde) s 75 sedeži ali 11 odstotki, ki naj bi glede na volitve leta 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev, izboljšali rezultat.
Desne in evroskeptične stranke v porastu
Sledi skupina desnih in evroskeptičnih strank, Evropa narodov in svobode (ENF), ki združuje stranke, kot sta Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija in stranka francoske desničarke Marine Le Pen. Tej se po prvih projekcijah obeta največje izboljšanje, saj naj bi dobila 59 ali 8,4 odstotka vseh sedežev, medtem ko ima zdaj 37 sedežev.
Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 51 ali okoli sedem odstotkov, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.
Levica in Zeleni naj bi prav tako izgubili, Levica naj bi padla z 52 na 46 sedežev, Zeleni pa z 52 na 45. Dobili naj bi po okoli 6,5 odstotka sedežev.
Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) pa naj bi ostala pri okoli šestih odstotkih sedežev. Pomembno vprašanje pri tem je, ali bo Gibanje pet zvezd ostalo v tej skupini.
V kategorijo "drugi" je uvrščenih 58 sedežev.
Po prvih projekcijah se izjemno dober izid obeta Salviniju, ki naj bi dobil 27 sedežev ali 32,4 odstotka podpore v Italiji.
V parlamentu izpostavljajo, da bodo to najpomembnejše volitve od prvih neposrednih volitev parlamenta leta 1979.
Projekcijo za Slovenijo so dobili na podlagi telefonske in spletne ankete, ki jo je 27. januarja objavila televizija POP TV, zanjo pa jo je med 15. in 24. januarjem opravil inštitut Mediana na vzorcu 707 državljanov.
4