Sobota, 19. 10. 2019, 14.50
4 leta, 6 mesecev
Slovenka v Barceloni: vladata kaos in žalost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
38
"Katalonci so naveličani nespoštovanja njihovih ustavnih pravic," pojasnjuje Anja Bohinc Bojetú, Slovenka, ki se je v Barcelono preselila januarja letos. Katalonsko prestolnico namreč že več dni hromijo protesti, ki so izbruhnili v ponedeljek po obsodbi devetih nekdanjih katalonskih voditeljev. Včeraj se je na ulicah ob razglasitvi splošne stavke zbralo pol milijona ljudi, ki si želijo sprememb.
V ponedeljek je špansko vrhovno sodišče devet od 12 katalonskih voditeljev obsodilo na več let zaporne kazni. Sojenje je bilo povezano z referendumom o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra 2017, ki so ga katalonske oblasti izvedle kljub sodni prepovedi.
Sodba sprožila največje proteste v zgodovini Katalonije
Nekdanji voditelji so bili obsojeni vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Med obsojenimi je nekdanji predsednik katalonske vlade Oriol Junqueres. Dobil je najvišjo, 13-letno zaporno kazen. Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je bila obsojena na 11 let in pol zaporne kazni.
Vplivni vodji dveh civilnodružbenih gibanj, Jordi Cuixart in Jordi Sanchez, sta bili obsojeni na po devet let zapora. Pet nekdanjih regionalnih ministrov je sodišče obsodilo na od deset let in pol do 12 let zapora. Med njimi je 55-letni Joaquim Forn, ki je bil v času referenduma katalonski notranji minister in ga je tudi dopustil. Poleg njega so zaporne kazni doletele še nekdanje ministre: 51-letnega Josepa Rulla, 48-letnega Raula Romevo, 60-letno Dolors Bassa in 53-letnega Jordija Turulla.
Čeprav so se razmere v zadnjih dveh letih po referendumu umirile, je nedavna obsodba voditeljev znova sprožila množične proteste, ki trajajo že vse od ponedeljka. Včeraj se je na največji splošni stavki v zgodovini Katalonije po navedbah lokalne policije zbralo več kot pol milijona ljudi.
Sodba kot ustrahovanje Kataloncev
Po pojasnilih Anje Bohinc Bojetú, ki sicer, kot pravi sama, ni poznavalka vseh podrobnosti političnih razmer in ni del političnega sistema, a že pol leta živi v Barceloni in doživlja trenutne razmere na lastne oči, Katalonce najbolj moti dejstvo, da je bilo sojenje politično dejanje. "Gre za politični proces, ki stopa onkraj meja veljavnih zakonov. Tudi zaporne kazni so višje, kot bi bile na primer za obsojene pedofile. Katalonci verjamejo, da je bilo sojenje nezakonito. Vidijo ga kot način ustrahovanja, ki ga izvaja Španija. Prepričani so, da Španija zavira demokratičnost in izvaja diktaturo," pravi.
Dogajanje v Španiji in občutenja Kataloncev si je Anja izoblikovala na podlagi pogovora z domačini, redno spremlja tudi španske in katalonske medije.
Po njenem mnenju se Katalonci počutijo neslišane, s strani Madrida pa primanjkuje odprtega in spoštljivega dialoga. "Občutek imajo, da jim Španija krati tako osnovne kot ustavne pravice. Obsodba voditeljev je bila le kaplja čez rob," razlaga sogovornica in hkrati dodaja, da si Katalonci od vsega najbolj želijo razrešiti spor na miren način.
"Ljudje si želijo kakovostnega dialoga, želijo si miru. Večina domačinov pravi, da jim je vseeno za meje, nekaterim je celo vseeno za avtonomnost. Bolj je tu težava davčni sistem, ki ga Katalonci vidijo kot nepravičnega. Katalonija namreč plačuje višji davek od preostalih delov Španije. Večina denarja se steka v madridsko blagajno, povrnjenih sredstev pa je bolj malo," pripoveduje Bohinčeva.
"Povedano bolj enostavno - prebivalci imajo občutek, da se Španija hrani od Katalonije, kar seveda v osnovi ni pravično. Ne s političnega ne s finančnega vidika," poudarja sogovornica.
Čeprav je španski premier Pedro Sanchez v ponedeljek v odzivu na obsodbo dejal, da je čas, da Madrid in Barcelona obrneta novo stran v odnosih, in pozval Katalonijo k dialogu, se strasti v Barceloni niso umirile. "Premier je sicer že večkrat omenil dialog, a dejstvo je, da se je na tej točki za to naredilo bolj malo," še dodaja Bohinčeva.
Kaos in žalost v Barceloni
Včeraj je bila ravno zato splošna stavka, zaradi katere so bili moteni cestni, železniški in letalski promet. "Protestniki so iz drugih katalonskih mest prišli do Barcelone in v en glas podali svoje mnenje - nepravičnosti želijo narediti konec."
Slovenka v Barceloni opisuje dogajanje ob protestih kot kaotično, ne manjka niti nasilja. Kot pojasnjuje, protestne shode spremljata tako lokalna policija kot državna (španska). "Težko rečem, s katere strani prihaja nasilje. Vsekakor se med mirnimi protestniki najdejo agresivni posamezniki," razlaga.
Poleg nasilnih protestnikov napade izvaja tudi policija. "Načeloma je tako, da državna policija umirja izgrede, katalonska pa varuje. Na nobenem posnetku še nisem zasledila, da bi katalonska policija nad protestniki uporabila silo, česar ne morem reči za državno," še poudari.
Na včerajšnjih protestih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 182 ljudi. Špansko notranje ministrstvo pa je medtem sporočilo, da so v nočnem nasilju aretirali 83 ljudi, že pred tem pa 128.
V znak solidarnosti zaprte trgovine in lokali
Šole, z izjemo mednarodnih, so zaprte, ravno tako so zaprte trgovine, lokali in druge javne ustanove.
"Gostilne, lokali in prodajalne so imeli spuščene rolete, na katerih so bili izobešeni napisi, da v znak solidarnosti, ponosa in spoštovanja do Katalonije svoja vrata zapirajo," pojasnjuje Bohinčeva. Sama je sicer petek preživela v službi (trenutno sodeluje s podjetjem The Agency Barcelona), a ravno tako s spuščenimi roletami. "Svetovali so nam, naj kljub delu spustimo rolete, in to smo tudi storili."
Vzdušje, ki trenutno prevladuje v Barceloni, je po njenem mnenju žalostno. "Reke ljudi spremljajo izgredi in nasilje. Že več dni mesto preletavajo helikopterji. Zaradi varnosti večino časa preživim doma."
Ni napad na mesto, ampak na razmere
Nepredstavljivo množico ljudi, transparentov in zastav spremljata tudi ogenj in toaletni papir. "Veliko je govora o čiščenju politične nesnage, ki se je dogajala v preteklosti. Protestniki zato mečejo toaletni papir po mestu in vzklikajo, da mora Španija očistiti vso svojo nesnago."
Ogenj pa protestniki uporabljajo kot sredstvo simbolnega izražanja. "Pri tem moram poudariti, da zelo pazijo, da ne uničujejo mestne arhitekture, temveč požigajo smeti. Potem ko ogenj pogasijo gasilci, protestniki ploskajo. Gre za nekakšno metaforo očiščenja."
Kako bi dosegli mir?
Kot še meni Anja Bohinc Bojetú, bo mir dosežen le takrat, ko se bo španska stran prenehala sprenevedati. "Katalonci si želijo sprememb. Odprt dialog je prvi korak k razrešitvi nastalih razmer. Potrebna bo tudi ustrezna rešitev vprašanja nedavno obsojenih voditeljev, tudi sprememba davčnega sistema. V nasprotnem primeru se Katalonci ne bodo nikoli počutili enakovredne," za konec še sklene.
Katalonska vlada je po petih dneh nasilja na protestih danes oblasti v Madridu pozvala k "brezpogojnim pogajanjem" za rešitev spora v regiji. "Pozivamo predsednika vlade, da danes določi dan in uro za brezpogojna pogajanja. To je njegova odgovornost in dolžnost," je dejal katalonski predsednik Quim Torra.
Z zahtevo po "brezpogojnih" pogajanjih, naslovljeno na španskega premiera Pedra Sancheza, si Torra prizadeva, da bi se lotili vprašanja novega referenduma o samoodločbi Kataloncev, o katerem pa Madrid ne želi slišati ničesar.
"Ta pogajanja za politično reševanje političnega konflikta smo že dolgo prosili in danes so bolj nujna kot kdaj koli prej," je dodal Torra.
Španska vlada je sporočila, da je "vedno bila odprta za dialog v okviru spoštovanja zakona", ter katalonskega predsednika pozvala, naj "odločno obsodi nasilje, česar doslej ni storil".
Torra je danes pozval k "odgovornosti na prihodnjih protestih" in poudaril, da "mora biti obramba pravic in svoboščin kot vedno izražena mirno". "Nasilje nikoli ni bilo naša zastava in nikoli ne bo," je vztrajal, ne da bi izrecno obsodil nasilje na demonstracijah.
STA
38