Torek, 30. 10. 2018, 6.39
5 let, 5 mesecev
Slovenija po zagotavljanju enakosti v izobraževanju otrok na desetem mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Slovenija se je glede na raziskavo o enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, ki jo je opravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef), uvrstila na deseto mesto. Poročilo ugotavlja, da je zagotavljanje enakosti v izobraževanju v veliki meri odvisno predvsem od izobraževalnih politik države.
V raziskavo je vključenih 41 najrazvitejših držav Evropske unije in države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najvišjo enakost v izobraževanju otrokom med njimi nudita Latvija in Irska, sledita pa jima Španija in Danska, so sporočili iz slovenske podružnice Unicefa.
Organizacija je v raziskavi upoštevala zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok v treh obdobjih - v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem obdobju. (Ne)enakost v predšolskem obdobju so ocenjevali z odstotkom otrok, starih med štiri in pet let, ki so vključeni v predšolsko vzgojo. Kot kazalnik (ne)enakosti v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju pa so beležili razliko med učenci z najboljšimi in najslabšimi rezultati pri ocenjevanju bralnih zmožnosti.
V Sloveniji v predšolsko vzgojo vključenih 94 odstotkov štiri- in petletnikov
Poročilo kaže, da je v vseh 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta v predšolsko vzgojo vključenih najmanj 90 odstotkov otrok, v 13 državah pa nad 99 odstotkov otrok. V Sloveniji je v predšolsko vzgojo vključenih 94 odstotkov štiri- in petletnikov, zato se je država v tej kategoriji uvrstila na 28. mesto.
Med osnovnošolskimi otroki, starimi deset let, se pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih, še ugotavlja poročilo. Slovenija se je glede na razlike v bralnih zmožnostih med otrok uvrstila na 17. mesto, te razlike pa so najmanjše na Nizozemskem.
Velike razlike v bralnih zmožnostih se sicer pojavljajo tudi pri dijakih. Slovenija se je v tej kategoriji uvrstila na deseto mesto, najmanjše razlike pa so zabeležili v Latviji, Španiji in na Irskem.
Otroci prve generacije migrantov s slabšimi rezultati kot otroci brez migrantskega ozadja
Na izobraževanje otrok v razvitih državah sicer pomembno vplivajo tudi socialno-demografski dejavniki. Med drugim so deklice ter otroci staršev z visokokvalificiranimi poklici bolj bralno pismeni. Na uspeh otrok pa vpliva tudi njihov migracijski status - otroci prve generacije migrantov namreč dosegajo slabše rezultate od otrok, ki nimajo migrantskega ozadja.
Unicef je ob poročilu izdal tudi splošna priporočila državam za zmanjševanje neenakosti v izobraževanju otrok. Med drugim izpostavlja zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu za vse otroke, odpravo razlik, povezanih s spolom, ter zmanjšanje vpliva socialno-ekonomskih neenakosti z ukrepi družinskih politik ter uvajanjem kakovostnih in dostopnih javnih storitev.
