Torek, 30. 10. 2018, 6.39
6 let, 1 mesec
Slovenija po zagotavljanju enakosti v izobraževanju otrok na desetem mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Slovenija se je glede na raziskavo o enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, ki jo je opravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef), uvrstila na deseto mesto. Poročilo ugotavlja, da je zagotavljanje enakosti v izobraževanju v veliki meri odvisno predvsem od izobraževalnih politik države.
V raziskavo je vključenih 41 najrazvitejših držav Evropske unije in države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najvišjo enakost v izobraževanju otrokom med njimi nudita Latvija in Irska, sledita pa jima Španija in Danska, so sporočili iz slovenske podružnice Unicefa.
Organizacija je v raziskavi upoštevala zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok v treh obdobjih - v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem obdobju. (Ne)enakost v predšolskem obdobju so ocenjevali z odstotkom otrok, starih med štiri in pet let, ki so vključeni v predšolsko vzgojo. Kot kazalnik (ne)enakosti v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju pa so beležili razliko med učenci z najboljšimi in najslabšimi rezultati pri ocenjevanju bralnih zmožnosti.
V Sloveniji v predšolsko vzgojo vključenih 94 odstotkov štiri- in petletnikov
Poročilo kaže, da je v vseh 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta v predšolsko vzgojo vključenih najmanj 90 odstotkov otrok, v 13 državah pa nad 99 odstotkov otrok. V Sloveniji je v predšolsko vzgojo vključenih 94 odstotkov štiri- in petletnikov, zato se je država v tej kategoriji uvrstila na 28. mesto.
Med osnovnošolskimi otroki, starimi deset let, se pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih, še ugotavlja poročilo. Slovenija se je glede na razlike v bralnih zmožnostih med otrok uvrstila na 17. mesto, te razlike pa so najmanjše na Nizozemskem.
Velike razlike v bralnih zmožnostih se sicer pojavljajo tudi pri dijakih. Slovenija se je v tej kategoriji uvrstila na deseto mesto, najmanjše razlike pa so zabeležili v Latviji, Španiji in na Irskem.
Otroci prve generacije migrantov s slabšimi rezultati kot otroci brez migrantskega ozadja
Na izobraževanje otrok v razvitih državah sicer pomembno vplivajo tudi socialno-demografski dejavniki. Med drugim so deklice ter otroci staršev z visokokvalificiranimi poklici bolj bralno pismeni. Na uspeh otrok pa vpliva tudi njihov migracijski status - otroci prve generacije migrantov namreč dosegajo slabše rezultate od otrok, ki nimajo migrantskega ozadja.
Unicef je ob poročilu izdal tudi splošna priporočila državam za zmanjševanje neenakosti v izobraževanju otrok. Med drugim izpostavlja zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu za vse otroke, odpravo razlik, povezanih s spolom, ter zmanjšanje vpliva socialno-ekonomskih neenakosti z ukrepi družinskih politik ter uvajanjem kakovostnih in dostopnih javnih storitev.
