Slovenija, Italija in Hrvaška septembra o Severnem Jadranu

Slovenija, Italija in Hrvaška bodo septembra na tristranskem srečanju na najvišji ravni po navedbah virov obravnavale vrsto tem, ki zaznamujejo njihove odnose, a po pričakovanjih bo v ospredju problematika Severnega Jadrana. Predvsem bo ta sestanek, pred katerim se sicer pričakujejo še ministrski sestanki, vsaj Italije in Slovenije, priložnost za dogovor o spornem italijanskem projektu terminala v Severnem Jadranu na seznamu evropskih energetskih prednostnih projektov.

Slovenija seznama ni podprla Slovenija zaradi spornega terminala tega seznama ni podprla, čeprav je na njem tudi sedem pomembnih slovenskih projektov. Prevladalo je namreč mnenje, da se za poimenovanjem terminal v Severnem Jadranu lahko skrivajo Žavlje, ki pa jim že vseskozi odločno nasprotuje. Uradno je Evropska komisija po sredinem sestanku sporočila, da jemlje na znanje mnenje Slovenije in da ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega evropskega seznama v oktobru, a izrazila željo, da državi poiščeta rešitev do sprejetja končnega seznama.

Za Bruselj je to pomembno, saj se bo moral sicer komisar za energijo Günther Oettinger sam odločiti, ali naj projekt umakne s seznama. Takšna dilema zanj ne bi bila prijetna, saj bi se moral s tem posredno opredeliti za eno ali drugo državo. Neuradno pa je bilo sicer v Bruslju slišati, da je težko razumeti, zakaj je Slovenija zavrnila ponudbo, da se terminal v Žavljah umakne s seznama, da se nanj uvrsti terminal v Severnem Jadranu in da se nato tudi ta projekt, če do 2. oktobra ne bo dogovora med državama o lokaciji terminala, umakne s seznama evropskih energetskih prednostnih projektov.

Bruseljski viri: Slovenija je po nepotrebnem zaostrila odnose s sosedo Namesto da bi sprejela to ponudbo, s čimer bi spretno pokopala terminal v Žavljah in zagnala pogovore o alternativni lokaciji, je pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke stopila korak nazaj in po nepotrebnem zaostrila odnose s sosedo z neutemeljenim nasprotovanjem kateremu koli terminalu v Severnem Jadranu, ocenjujejo bruseljski viri.

Zato je bilo po sredinem sestanku v Bruslju slišati tudi opozorila Sloveniji, da je žogica zdaj na njeni strani igrišča in da bi bilo dobro, da bi dala pobudo za čimprejšnje srečanje z Italijo, s čimer bi jasno izrazila pripravljenost na pogovore in si ne bi povsem zaprla vrat za resen dialog s sosedo.

Na kocki je veliko Viri namreč opozarjajo, da je verjetnost, da Žavlje postanejo realnost, dejansko še večja, če projekta v Severnem Jadranu ni na evropskem seznamu. Opozarjajo pa tudi na morebitne negativne posledice za pogovore o razvoju luke Koper. Prav tako bruseljski viri svarijo pred neutemeljenimi izjavami, da bi Slovenija dobila pravni spor z Italijo glede plinskega terminala.

Pri seznamu, ki ga je Slovenija zavrnila zaradi spornega italijanskega terminala, gre za 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014–2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za del od petih milijard evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.