Sreda, 22. 5. 2024, 15.17
7 mesecev
Severnoafriške države s pomočjo Evrope migrante odlagajo v puščavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
Novinarji so eno leto preiskovali agresivne operacije zoper migrante v Severni Afriki, ki jih pogosto podpirajo ali financirajo EU ali posamezne evropske države. Preiskovalno zgodbo je objavil The Washington Post.
Severnoafriške države ob podpori nekaterih evropskih držav migrantom iz podsaharske Afrike preprečujejo vstop v Evropo, razkriva leto dni trajajoča preiskava, s katero so se ukvarjali novinarji Washington Posta, preiskovalna novinarska organizacija Lighthouse Reports in še 39 drugih novinarjev iz Evrope in Severne Afrike. Novinarji so za potrebe preiskovalne zgodbe opravili številne pogovore z migranti, ki so jih odpeljali na t. i. puščavska odlagališča, kjer so bili prepuščeni sami sebi, brez vode in hrane. Bili so žrtve izsiljevanja, mučenja, spolnega nasilja in trgovine z ljudmi.
Evropska unija in posamezne evropske države vladam vsaj treh severnoafriških držav nudijo finančno podporo, da vsako leto zadržijo več deset tisoč migrantov in jih potisnejo nazaj na oddaljena območja, t. i. puščavska odlagališča za migrante, piše The Washington Post.
Eden izmed migrantov, ki ga je doletela takšna usoda, je François, 38-letni Kamerunec, ki se je s tunizijske obale na prenatrpanem čolnu kar štirikrat odpravil na pot v upanju, da mu uspe priti na evropska tla. Prav tolikokrat so ga na poti prestregli in ga vrnili na kopno. V pričevanjih je novinarjem zaupal svojo zgodbo in opisal, kako so ga trikrat pridržali in odpeljali v puščavo blizu alžirske meje.
Novinarji so na terenu opravili intervjuje s 50 migranti, žrtvami protimigracijskih operacij, pogovarjali so se z evropskimi in severnoarfriškimi uradniki, ki so seznanjeni z dogajanjem, pridobili so dokaze in dokumente. Migranti so zaradi strahu pred maščevanjem na pogovore pristali pod pogojem, da uporabijo samo njihova imena. Pod drobnogled so vzeli tri države, in sicer Tunizijo, Maroko in Mavretanijo.
V šestih letih EU namenila kar 400 milijonov evrov za upravljanje z migranti
Med letoma 2015 in 2021 je EU Tuniziji, Maroku in Mavretaniji v okviru svojega največjega migracijskega sklada zagotovila več kot 400 milijonov evrov finančnih sredstev. Z evropskim denarjem naj bi financirali tudi usposabljanje ljudi in nakup opreme za enote, ki zaustavljajo migrante na poti v Evropo.
Španske varnostne sile so v Mavretaniji posnele fotografije migrantov, preden so jih proti njihovi volji odpeljali v Mali, državo na zahodu celine, ki jo obvladuje skrajna islamistična skupina.
Po pričevanjih migrantov in pridobljenem slikovnem gradivu The Washington Post piše, da so v Mavretaniji, Maroku in Tuniziji migrante z ulic natrpali v vozila enake znamke in modela, kot so jih evropske države zagotovile lokalnim varnostnim silam, in jih iz centrov za pridržanje prepeljali v oddaljene regije v notranjost celine. Glede na zbrana pričevanja in dokaze v Tuniziji obstaja kar 11 takšnih "odlagališč", kamor odpeljejo oziroma izženejo migrante. Po poročanju humanitarnih organizacij in podporne misije Združenih narodov v Libiji naj bi na teh območjih umrlo najmanj 29 ljudi, na desetine jih pogrešajo.
EU: Slabega ravnanja z migranti finančno ne podpiramo
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je januarja odzvala na poročila o t. i. puščavskih odlagališčih za migrante in potrdila, da se to dogaja vsaj v eni državi, in sicer Tuniziji. Ob tem ni mogla trditi, da se je takšna praksa ustavila, je pa kategorično zanikala, da bi EU finančno podpirala slabo ravnanje z migranti.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je v izjavi dejal, da je pomoč pri upravljanju migrantov severnoafriškim državam namenjena boju proti trgovini z ljudmi in obrambi pravic migrantov.
Visoki uradniki v Tuniziji, Maroku in Mavretaniji so zanikali rasno profiliranje in odlaganje migrantov na oddaljena območja. Vztrajali so, da so pravice migrantov spoštovane, čeprav so pristojni v Tuniziji in Mavretaniji povedali, da so nekatere migrante deportirali.
"Dejstvo je, da si evropske države ne želijo umazati rok. Ne želijo sprejeti odgovornosti za kršenje človekovih pravic," pa je razkritja za The Washington Post komentirala Marie-Laure Basilien-Gainche, borka za človekove pravice in pravna strokovnjakinja.
