Severna Koreja grozi z orožjem, ki ga najbrž še nima

Ponovni zagon jedrskega reaktorja, ki že več let miruje, naj bi bil namreč prej javno priznanje, da Pjongjang nima dovolj jedrskega goriva, da bi lahko podprl svoje grožnje, kot pa dejanska grožnja. Kot namreč poroča agencija Associated Press, bi Severna Koreja, tudi če bi reaktor lahko zagnala že danes, za pridobivanje jedrskega goriva porabila več let. Po mnenju strokovnjakov so tako njihove grožnje namenjene zgolj utrjevanju moči severnokorejskega vodstva, medtem ko se ta pogaja z ZDA in njenimi zavezniki.

Severna Koreja se je sicer februarja po tretjem jedrskem poskusu razglasila za jedrsko velesilo in zagrozila s širjenjem svojega nabora jedrskega orožja, a po grobih ocenah naj bi ta nabor obsegal zgolj nekaj osnovnih naprav. Za vzpostavitev nabora orožja, ki bi iz Severne Koreje naredil pravo jedrsko velesilo, bi njihovi znanstveniki potrebovali več jedrskega goriva tako za orožje kot za jedrske poskuse.

Siegfried Hecker, jedrski znanstvenik, ki si je večkrat lahko ogledal jedrske kapacitete Severne Koreje, je na spletni strani Centra za mednarodno varnost in sodelovanje univerze v Stanfordu zapisal, da je severnokorejsko orožje za zdaj še skromno, saj jim primanjkuje cepljivega materiala in izkušenj z jedrskimi poskusi.

Jedrske kapacitete Severne Koreje skrivnost V mednarodni javnosti so dejanske jedrske kapacitete Severne Koreje relativno neznane. Znano je, da v Severni Koreji lahko predelujejo tako plutonij kot uran, torej obe gorivi, ki ju lahko uporabijo pri izdelavi jedrskih bomb. Ponovni zagon šest let zaprtega reaktorja, ki so ga ugasnili kot del protijedrskih pogajanj, tako vzbuja skrb, a morda gre tudi za znak frustracije v Pjongjangu, saj tedni groženj pogajalcev iz ZDA in Južne Koreje še niso privedli k obujanju pogajanj, na katerih bi Severni Koreji v zameno za razoroževanje ponudili pomoč. Po mnenju Ralpha Cosse, predsednika pacifiškega foruma CSIS, gre za nekakšno varnostno mrežo in hkrati sredstvo izsiljevanja.

"Naznanilo je politično, njegov namen je pokazati moč in zastrahovati, zato ni nujno, da je Severna Koreja s tem razkrila svoje zmožnosti ali namere," meni Greg Thielman iz združenja za nadzor orožja v Washingtonu.

Za eno bombo eno leto Reaktor v Jongbjonu bi lahko v enem letu proizvedel dovolj plutonija, ki bi zadostoval za eno jedrsko bombo. Po ocenah strokovnjakov bi za ponovni zagon reaktorja potrebovali od tri mesece do eno leto, je pa res, da je Severna Koreja obnovo reaktorja začela že pred časom in da bi ta lahko začel deloval prej. Obnova hladilnega stolpa bi trajala šest mesecev, a zračni posnetki iz 27. marca kažejo na začetek gradnje alternativnega hladilnega sistema, katerega gradnja bi trajala le nekaj tednov, menijo na Ameriško-korejskem inštitutu na Johns Hopkins School of Advanced International Studies.

Cossa kljub temu meni, da bi za predelavo zadostne količine plutonija potrebovali od dve leti do tri leta, četudi bi reaktor deloval že danes. Reaktor morajo severnokorejski znanstveniki sicer prej še očistiti in preveriti, ali morda ne pušča, ter preizkusiti in nadomestiti pokvarjene dele, meni No Hee-cheon, jedrski strokovnjak iz Južne Koreje. "Jedrski material je lahko zelo koroziven, zato je čiščenje opreme za proizvajanje plutonija težka in dolgotrajna naloga."

Morebiten napad bi sprožil uničujoče povračilne ukrepe Severna Koreja naj prav tako še ne bi imela jedrskih konic, ki bi lahko dosegle ZDA, napad na Seul ali druge zaveznike ZDA pa je malo verjeten, saj se v Severni Koreji verjetno zavedajo posledic povračilnih ukrepov, ki bi resno ogrozili severnokorejsko vodstvo. Po ocenah strokovnjakov imajo dovolj plutonija za od štiri do osem kosov osnovnega jedrskega orožja, ni pa še znano, ali znajo izdelati tudi konice, ki bi bile dovolj majhne za izstrelitev.

Da bi Pjongjang upravičil svoje grožnje, bi moral izvesti še nekaj jedrskih poskusov, a s tem bi spet skrčil svojo zalogo jedrskega goriva, ki je omejena, kar pojasni njihovo željo po ponovnem zagonu reaktorja. A ZDA trenutno bolj skrbijo centrifuge za bogatenje urana, ki jih je bistveno lažje prikriti kot na primer reaktorje za predelavo plutonija.

Kaj pa 2.000 centrifug za bogatenje urana? Hecker je leta 2010 izvedel za približno 2.000 centrifug v Jongbjonu, vendar ne ve, ali so bile v zadnjih dveh letih že predelane in ali bi z njimi danes lahko pridobivali obogaten uran. Če so pri zadnjem jedrskem poskusu uporabili gorivo iz obogatenega urana, je odgovor verjetno pritrdilen. Čeprav ZDA ne vedo, kolikšne so korejske kapacitete za bogatenje urana, jedrske bombe ni mogoče narediti čez noč. Če bi omenjenih 2.000 centrifug obratovalo 24 ur na dan vse leto, bi lahko v enem letu naredili eno, morda dve bombi, meni Kune J. Suh, jedrski strokovnjak iz Seula.

Po mnenju jedrskih strokovnjakov zato za zdaj ostaja najbolj verjetna možnost, da je ponoven zagon reaktorja za predelavo plutonija v Jongbjonu priznanje, da Severni Koreji na področju pridobivanja obogatenega urana v zadnjih letih ni uspel bistven preboj. "Zakaj bi se sicer lotili drage in dolgotrajne predelave plutonija, in to na znani in ranljivi lokaciji?" se še sprašuje Thielman.

Severnokorejska vojska slabo opremljena Še vedno obstaja možnost, da bi Severna Koreja Južno Korejo napadla s kopenskim napadom. Čeprav ima Severna Koreja bistveno večjo vojsko od Južne Koreje, pa je njena oprema zastarela, večinoma iz časa zavezništva s Sovjetsko zvezo, medtem ko Južno Korejo opremljajo ZDA. Precej verjetno je, da se severnokorejska vojska ne bi prebila niti čez mejo, ki jo trenutno straži okoli 28.000 ameriških vojakov, poroča CNN.