Migrantsko-begunski val, ki je zdaj zajel staro celino, so številni napovedovali že pred leti. Pokojni libijski voditelj Moamer Gadafi je tako leta 2011 Evropo svaril pred "morjem kaosa".
Na sto tisoče migrantov in beguncev prihaja na staro celino, še več naj bi se jih pripravljalo na pot. V Turčiji naj bi tako na pot proti Evropi čakalo okoli pol milijona migrantov in beguncev. Številni pa svarijo, da se lahko Evropa, če ne bo pravočasno zaustavila migrantskega vala, spopade z milijoni migrantov.
Tihotapske mreže spletene vse do Bangladeša
Tihotapljenje migrantov v Evropo je postal velik posel. Tihotapci so svoje mreže spletli tudi v države, tako oddaljene od Evrope, kot sta Pakistan in Bangladeš. Prav zato je med migranti, ki med drugim prihajajo v Slovenijo, tudi precej Pakistancev in Bangladeševcev, v njihovih državah pa ne divja nobena vojna.
Vsekakor je pravo identiteto migrantov težko ugotoviti, saj številni, da bi lažje dobili azil, ne izdajo svoje prave identitete. Številni migranti se tako lažno predstavljajo za sirske begunce.
Ponarejeni sirski potni listi kot vir dohodkov za Islamsko državo?
Zato ne preseneča, da cveti tudi posel ponarejanja potnih listov in dokumentov. V Turčiji, ta je odskočna deska za migrante, ki poskušajo po tako imenovani balkanski poti priti do severne Evrope, je tako nastal cvetoč trg lažnih sirskih potnih listov, ponarejanje oziroma preprodajanje osebnih dokumentov naj bi postalo tudi donosen vir denarja za zloglasno Islamsko državo.
Islamsko državo številni povezujejo z migrantskim valom. Že pred meseci so nekateri mediji, zlasti britanski, pisali o načrtu Islamske države, da bi sprožili val migrantov in beguncev, med katere bi se pomešali tudi islamski teroristi.
Načrti Islamske države o invaziji migrantov na Evropo
Po podatkih britanskega časnika The Telegraph iz začetka letošnjega leta naj bi Islamska država iz Libije proti Italiji pognala množico migrantov, med katere bi pomešala tudi svoje člane. The Daily Mail pa je pisal o pol milijona migrantov, ki naj bi jih Islamska država uporabila kot "psihološko orožje" v boju proti Zahodu.
Vsekakor je padec libijskega avtoritarnega voditelja Moamerja Gadafija povzročil anarhijo v Libiji, kar izkoriščajo tudi tihotapci ljudi, ki migrante prevažajo na čolnih in ladjah proti Italiji. Libija je tako odskočna deska za množico afriških (tako severnoafriških kot podsaharskih) migrantov, ki poskušajo priti v Evropo. Številni med njimi so pred tem, v obdobju libijskega naftnega gospodarskega buma, leta živeli v tej državi.
Gadafi zaviral nezakonito priseljevanje
Pred padcem Gadafija je bilo nezakonitih migracij po morju manj, saj so to preprečevale skupne libijske in italijanske ladijske patrulje. S padcem Gadafija, ki je s trdo roko preprečeval, da bi se migrantski val pretirano razbohotil, pa je Libija spet postala odskočna deska za pot v EU.
S tem se uresničuje Gadafijeva napoved, ki jo je izrekel kot svarilo Zahodu, ko je ta podprl uporniške skupine v Libiji: da bo po njegovem odhodu z oblasti Sredozemsko morje postalo morje kaosa.
Sirski demografski sod smodnika
Sredozemsko morje je "morje kaosa" tudi zaradi državljanske vojne v Siriji, ki traja od leta 2011. Tu se uporniške skupine, od katerih je postala najmočnejša Islamska država, ki jo podpirajo bogate arabske zalivske države in tudi Turčija, bojujejo proti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu.
V Siriji so bila že pred tem palestinska begunska taborišča, po napadu ZDA na Irak pa so se tja umaknili tudi številni Iračani. Poleg tega je bila Sirija že pred vojno prenaseljena zaradi visoke rodnosti. V tako ali tako prenapolnjena mesta so se s trebuhom za kruhom zgrinjali številni sirski kmetje in pastirji s podeželja.
Sircev je bilo leta 1937 malo več kot Slovencev, zdaj jih je desetkrat več
Sirija je tako kot ves Bližnji vzhod v zadnjih 70 letih doživela velik demografski bum. Leta 1937 je imela Sirija le okoli 2,4 milijona prebivalcev (torej nekaj več kot zdaj Slovenija), leta 2011 pa že 23 milijonov.
V državljanski vojni je ta sirski demografski kotel eksplodiral in milijoni so poiskali zavetje v sosednjih državah: Turčiji, Libanonu, Iraku in Jordaniji. Številni so odšli tudi v arabske zalivske države, kjer pa niso imeli statusa beguncev, ampak so bili migranti.
Kako beg ljudi koristi Asadu in islamistom
Zdaj je val teh beguncev, tudi Sircev, ki so pred nedavnim zbežali pred Islamsko državo ali Asadovimi silami (beg v tujino oziroma Evropo je tudi način, kako se mladi Sirci izognejo vpoklicu v sirsko vojsko, op. p.), skupaj z migranti drugih bližnjevzhodnih in srednjeazijskih držav pljusknil v Evropo.
Vsekakor je beg sirskega prebivalstva v korist tako Asadu kot Islamski državi. Za Asada je to način, da Evropo opozarja na sirsko krizo in se mogoče tudi spet vzpostavi kot sprejemljiv voditelj, ki lahko s pomočjo Zahoda zaustavi begunski val. Islamski državi pa je to v korist, ker lažje osvaja ozemlje, ki je "očiščeno" prebivalstva.
So v ozadju migrantske krize bogate arabske države?
Pomembno vlogo v migrantsko-begunskem valu imajo tudi bogate arabske zalivske države. Prvič tako, da finančno podpirajo islamske skrajneže v Siriji in Iraku, drugič tako, da so po svoje tudi te države odskočne deske za pot v Evropo, tretjič pa, da imajo te države željo, da bi s pomočjo muslimanskih migrantov, ki prihajajo v Evropo, okrepile svoje vpliv na stari celini.
Tako je Savdska Arabija, ki uradno ni sprejela niti enega sirskega begunca (so pa ti verjetno v državi kot ekonomski migranti), nemški vladi že ponudila gradnjo 200 mošej v Nemčiji.