Sreda, 27. 9. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Se bo Španija razletela na kose?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,18
16
Pred katalonskim referendumom o neodvisnosti se razmere v Španiji zaostrujejo. Španski premier Mariano Rajoy skuša za vsako ceno preprečiti referendum, Katalonci pa mu očitajo, da ogroža demokracijo in vrača Španijo v temne čase Francove diktature.
Ko so se Škoti septembra 2014 na referendumu odločali o neodvisnosti od Velike Britanije, je London, čeprav je nasprotoval škotski neodvisnosti, to demokratično pravico dopustil. Škoti so se potem na referendumu odločili, da ne bodo pretrgali večstoletne državne zveze z Anglijo in Walesom.
- Zakaj Krim ni Škotska in zakaj Katalonija ni Kosovo
- Zakaj Katalonci niso Škoti
- Katalonka, ki bi Slovenijo rada popeljala na nov zemljevid
- Katalonka, ki v polfinalu ni navijala za Špance
Kar je London dopustil Škotom, Madrid odreka Kataloncem
Veliko več težav imajo Katalonci, ki skušajo prav tako izvesti referendum o neodvisnosti. A če je London škotski referendum dopustil, je osrednja oblast v Madridu odločena katalonski referendum, ki ga je razpisala katalonska regionalna oblast, za vsako ceno preprečiti.
Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont (levo) vztraja pri izvedbi referenduma, čeprav mu je španski državni tožilec zagrozil s pregonom.
Najprej je špansko ustavno sodišče 7. septembra letos prepovedalo referendum. A to ni omajalo katalonske vlade, ki je poudarjala, da odločitev sodišča za Katalonijo ni veljavna, in nadaljevala priprave na referendum, ki je napovedan za to nedeljo.
Španska policija nad Katalonijo
Nato pa se je z represijo odzvala Rajoyeva vlada. Španska policija oziroma žandarstvo Guardia Civil je tako v Kataloniji opravilo več hišnih preiskav, tudi v prostorih katalonskih regionalnih uradov, in izvedlo množične aretacije. Za zapahi sta se znašla tudi dva ministra regionalne vlade v Barceloni.
Španska policija je v Kataloniji pretekli teden izvedla številne preiskave in aretirala precej ljudi, povezanih z izvedbo referenduma, ki ga je špansko ustavno sodišče prepovedalo.
Španski policisti (ne gre za regionalno katalonsko policijo, ki se zadnje dneve upira poskusom Madrida, da bi prevzel nadzor nad njo, ampak državno policijo Guardia Civil, ki je pod pristojnostjo notranjega in obrambnega ministrstva in ima vojaško organiziranost) so zaplenili tudi več kot deset milijonov glasovnic in referendumske plakate.
Preiskave uredništev, omejevanje svobode govora ...
Guardia Civil je tudi opravila preiskave v številnih časopisnih uredništvih, ki podpirajo referendum. Poleg tega so sodniki zunaj Katalonije – v Madridu in Bilbau – razsodili, da je vsaka javna razprava o katalonskem referendumu nezakonita.
Zaradi aretacij katalonskih visokih uradnikov so se množice Kataloncev zgrnile na barcelonske ulice.
Na udaru je tako tudi svoboda govora. Španske oblasti namreč skušajo z uporabo kazenskega zakonika tudi preprečiti izražanje političnih stališč in novinarsko svobodo.
Katalonci so se spomnili na Francovo zatiranje
Policijska in sodna represija je pri zagovornikih neodvisne Katalonije seveda sprožila ostre kritike. Katalonci posege osrednje oblasti v Madridu enačijo z zatiranjem Kataloncev v času diktature generala Franca.
Če so zagovorniki katalonske osamosvojitve od Španije protestirali proti akcijam španske državne policije, so nasprotniki osamosvojitve podprli španske policiste. Na fotografiji: shod nasprotnikov katalonske neodvisnosti pred vojašnico v Barceloni, v kateri so nastanjeni španski policisti.
Policijske akcije so na ulice spravile tudi množice Kataloncev. Med slogani protestnikov se je pojavil tudi znani republikanski slogan No passaran (sl. Ne bodo prodrli!) iz časa španske državljanske vojne.
Puigdemont: Madrid je uvedel izredne razmere v Kataloniji
Katalonski predsednik vlade Carles Puigdemont je Rajoya obtožil, da je odpravil katalonsko avtonomijo in uvedel izredne razmere v tej 7,5-milijonski deželi ob Sredozemskem morju, ki ustvari kar petino celotnega španskega bruto domačega proizvoda (BDP).
Španski premier Mariano Rajoy ima močne podpornike v nemški vladi in Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je tudi Rajoyeva ljudska stranka. Vodja poslancev EPP v Evropskem parlamentu, Nemec Manfred Weber, je tako že v začetku letošnjega leta zatrdil, da EU ne bo priznala katalonskega referenduma o neodvisnosti. Rajoy je sicer poleg nemške kanclerke Angele Merkel edini politik iz vrst stranke EPP, ki vodi kakšno veliko zahodnoevropsko državo.
Rajoy: Samo branim demokracijo in pravno državo
Na drugi strani španski premier trdi, da samo brani demokracijo in pravni red ter da so za zaostrovanje razmer krivi zagovorniki referenduma o neodvisnosti.
Besedilo vprašanja na referendumu
Na napovedanem nedeljskem referendumu se bo vprašanje glasilo: Ali ste za to, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?
Referendumski poskus leta 2014
Katalonija, ki poleg baskovskih dežel spada med najbogatejše dele Španije, je želela izvesti referendum o neodvisnosti že novembra 2014, a ga je tudi takrat preprečilo špansko ustavno sodišče. Regionalna oblast je takrat stopila korak nazaj in organizirala samo nekakšno poizvedovanje o neodvisnosti.
Katalonci so želeli referendum o neodvisnosti izpeljati že leta 2014, a ga je tudi takrat ustavno sodišče prepovedalo. Na fotografiji iz leta 2014: zagovornica katalonske neodvisnosti protestira proti španski vladi. Na prsih ima nalepljen napis: "Moje ime je Katalonija."
Na vprašanje o neodvisnosti je takrat pritrdilno odgovorilo okoli 80 odstotkov vprašanih, a se je poizvedovanja udeležila manj kot polovica katalonskih volivcev.
Katalonci za referendum, a njegov izid je negotov
Po anketi večina katalonskih volivcev podpira nedeljski referendum, tesneje je glede samega izida. Po nekaterih anketah so za las v vodstvu zagovorniki neodvisnosti, po drugih je ravno obratno.
Dežele Aragonske krone (del te je bila tudi Katalonija) so se leta 1469 s Kastiljo združile v dinastično unijo ter sprva ohranile svoj pravni sistem, denarno enoto in jezik.
Zatiranje in omejevanje katalonske samobitnosti se je začelo v 18. stoletju, ko se je Španija začela centralizirati. Aragonija je postala del kastiljske krone, kastiljščina (španščina) je postala uradni jezik. Raba katalonščine je bila prepovedana v cerkvah, gledališčih, šolah …
Katalonce so narodnostno in jezikovno zelo zatirali v času Francove diktature (1939–1975). Še zlasti zato, ker so bili Katalonci v času državljanske vojne (1936–1939) trdno na republikanski, levi strani. Po Francovi smrti in uvedbi demokracije so Katalonci tako kot Baski dobili določeno stopnjo regionalne avtonomije.
16