Zakaj Katalonci niso Škoti

Španska vlada je na ustavnem sodišču zahtevala presojo predvidenega referenduma o neodvisnosti Katalonije. Ustavno sodišče je popoldne v skladu s pričakovanji vlade Mariana Rajoya zadržalo vse postopke v zvezi s tem referendumom, ki so ga v Kataloniji napovedali za 9. november.

Katalonski referendum – odskočna deska v samostojnost? Katalonski premier Artur Mas, vnet zagovornik neodvisnosti te 7,6-milijonske sredozemske dežele, je odlok o izvedbi referenduma podpisal v soboto. Ta referendum sicer ni zavezujoč, kot je bil nedavni škotski, toda morebitna referendumska odločitev Kataloncev za neodvisnost bi bila velika moralna zmaga za zagovornike neodvisnosti.

Katalonija, ki je poleg baskovskih dežel najbogatejši del Španije, se pri referendumu sklicuje na škotski primer. Čeprav je oblast v Londonu nasprotovala škotski samostojnosti, je vseeno dovolila svobodno izražanje volje prebivalcev Škotske.

Negotovost med katalonskimi konservativci Vsekakor bo (pričakovana?) odločitev ustavnega sodišča, da je katalonski referendum nezakonit, zelo zapletla položaj med katalonskimi strankami. V konservativni CiU, ki ji pripada tudi Mas, je že precej negotovosti, kaj storiti, če bo referendum razglašen za nezakonitega.

Negotovost med katalonskimi konservativci jezi njihovo politično zaveznico, levičarsko-nacionalistično stranko ECR, ki je bolj dosledna in odločna zagovornica katalonskega referenduma.

Aretacija katalonskega premierja? Če bo Mas vztrajal pri izvedbi referenduma, čeprav ga bo ustavno sodišče prepovedalo, lahko katalonskega premierja španske osrednje oblasti celo aretirajo, katalonski statut o avtonomiji pa razveljavijo.

Nekateri katalonski politiki izhod iz zapletenega položaja vidijo v tem, da bi Mas v primeru negativne odločitve sodišča sklical izredne volitve, katerih edina volilna tema bi bila odločitev za samostojno Katalonijo ali proti njej.

Diktator Franco zatira Katalonce Zdajšnja ostra nasprotja med Madridom in Barcelono ne presenečajo, saj so nasprotja med večinskimi Kastiljci (Španci) in Katalonci zgodovinsko precej bolj ostra kot nasprotja med Angleži in Škoti.

Številni Katalonci se še z grenkobo spominjajo Francovega režima po koncu državljanske vojne (1936–1975), ko so zatirali katalonski jezik in izražanje katalonske narodne zavesti. Aragonija in Kastilja Zatiranje in omejevanje katalonske samobitnosti v Španiji pa je že precej starejše, sega na začetek 18. stoletja, ko se je Španija začela centralizirati.

Dežele Aragonske krone (del te je bila tudi Katalonija), ki so bile od leta 1469 s Kastiljo združene v dinastični uniji in so sprva ohranile svoj pravni sistem, denarno enot in jezik, so takrat postale del kastiljske krone, kastiljščina (španščina) je postala uradni jezik. Raba katalonščine je bila prepovedana v cerkvah, gledališčih, šolah …