SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bo pod Trumpom razneslo balkanski sod smodnika?

10

termometer

Volitve ZDA
Foto: Getty Images

Oči ljudi na Balkanu so bile ta teden uprte v ZDA. V Beogradu in Banjaluki so izvolitev predsednika pozdravili, drugje navdušenja ni. Donald Trump na čelo svetovne velesile prihaja v obdobju, ko države jugovzhodne Evrope načenjajo socialne stiske, korupcija, sprege politike z organiziranim kriminalom, begunska kriza in z njo terorizem. Spet se odpirajo nezaceljene rane morije iz devetdesetih let. Si bo regijo razdelil s Putinom ali bo nadaljeval dosedanjo politiko ZDA?

Ko je v jutranjih urah postalo jasno, da bo novi ameriški predsednik postal Donald Trump, so šampanjce odpirali tudi v – Beogradu.

"Želim si, da bi ta zmaga pripomogla k nadaljevanju okrepitve dvostranskih odnosov med ZDA in Srbijo," je takoj po zmagi sporočil predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić. Predsednik Srbije Tomislav Nikolić je šel dlje. V čestitki, ki jo je poslal v Washington, je "izrazil upanje, da bo zdaj v ZDA mogoče pričakovati večje razumevanje stališč Srbije do vprašanja Kosova in Metohije", kot v Beogradu še vedno pravijo območju Kosova.

Precej manj navdušenja v politiki in medijih je bilo mogoče opaziti v nekaterih drugih prestolnicah držav jugovzhodne Evrope: Zagrebu, Podgorici, Prištini, Tirani in Sarajevu.

Predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić upa, da bo zmaga Donalda Trumpa pripomogla k nadaljevanju okrepitve dvostranskih odnosov med ZDA in Srbijo. Predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić upa, da bo zmaga Donalda Trumpa pripomogla k nadaljevanju okrepitve dvostranskih odnosov med ZDA in Srbijo. Foto: Getty Images

Ameriške volitve – balkanska strast

Dilema Trump-Hillary je na Balkanu ponekod dobila celo bizarne razsežnosti. V središču Sarajeva, glavnega mesta države z visoko brezposelnostjo in nešteto socialnimi stiskami, so organizirali shod v podporo Hillary Clinton, "veliki prijateljici Bosne in Hercegovine", in ji napisali pismo podpore. Nekaj kilometrov stran so v delu mesta, ki je v Republiki srbski, vzklikali gesla v podporo Trumpu.

Zakaj so ameriške volitve v teh krajih vzbudile tolikšne strasti? So res odločale tudi o tem, kakšna bo zunanja politika največje velesile sveta do držav nekdanje Jugoslavije in Balkana, tradicionalno znanega kot sod smodnika?

Za odgovor na to vprašanje je treba najprej analizirati, kaj se trenutno dogaja v regiji, ki po nekaj letih pozabe očitno spet postaja eno od bojišč tako imenovane nove hladne vojne.

  1. Hrvaška je po seriji notranjepolitičnih pretresov dobila novo vlado. Vodi jo Andrej Plenković, njena ključna usmeritev pa so protekcionistični ukrepi za zaščito domačega gospodarstva.

    Že pred tem je Plenković na čelu HDZ zamenjal Tomislava Karamarka, ki so ga s položaja odnesla medijska razkritja poslovnih povezav njegove žene z ruskimi poslovneži in madžarskim Molom. Tudi zato ne preseneča, da je Plenković že ob oblikovanju vlade napovedal krepitev odnosov z ZDA in preostalimi zahodnoevropskimi silami. Ključni koalicijski partner HDZ ostaja MOST, v katerem ima velik vpliv cerkev.

Dilema Trump-Hillary je ponekod na Balkanu dobila celo bizarne razsežnosti. Dilema Trump-Hillary je ponekod na Balkanu dobila celo bizarne razsežnosti. Foto: Reuters

  1. V Srbiji se je po nedavnih volitvah okrepila vladavina Vučića, v devetdesetih letih enega od vodilnih radikalcev, ki je že zdavnaj prevzel proevropsko retoriko.

    Medtem ko se Srbija približuje EU in na široko odpira vrata tujemu kapitalu, išče ravnotežje tudi s krepitvijo odnosov s Pekingom, ta v regijo vstopa prek financiranja infrastrukturnih projektov, in z Moskvo. Vučić se je maja, takoj po volilni zmagi, srečal s Putinom. Konec oktobra je Beograd obiskal prvi Putinov obveščevalec Nikolaj Patrušev.
      
  2. V Črni gori na oblasti ostaja stranka Mila Đukanovića, ta kljub informacijah o domnevni povezanosti s kriminalnimi strukturami velja za politika, naklonjenega Zahodu in članstvu v Natu.

    Oktobrske parlamentarne volitve so minile v znamenju informacij o zunanjem vmešavanju v njihov razplet. Rusija naj bi politično in finančno podpirala opozicijo, ki nasprotuje vključevanju Črne gore v EU in Nato. Takoj po volitvah so v Črni gori aretirali 15 ljudi, osumljenih načrtovanja terorističnih napadov na dan volitev. Skupino naj bi vodil nekdanji šef posebnih enot srbske policije.
     
  3. Tudi v Bosni in Hercegovini napetosti ne pojenjajo. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je kljub svarilom mednarodne skupnosti izpeljal referendum o "državnem" prazniku te entitete. Še pred tem je odšel v Moskvo na obisk k Vladimirju Putinu.

    Ideji hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović o federalizaciji BiH in izenačitvi položaja Hrvatov je sledil obisk novega hrvaškega premiera Andreja Plenkovića v Mostarju, kjer je ta najavil, da "je BiH na prvem mestu zunanjepolitičnih aktivnosti nove vlade". V Sarajevu so "odgovorili" z vložitvijo obtožnice zaradi vojnih zločinov hrvaških enot v Orašju.
     
  4. Makedonija je že več mesecev politično ohromljena in kot država v resnici ne deluje. Zadnje poročilo o napredku držav v regiji, ki ga je v sredo objavila Evropska komisija, Makedonijo označuje za "ugrabljeno državo". Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 11. decembra, ni jasno, ali lahko neenotna opozicija z oblasti spravi dolgoletnega predsednika vlade Nikolo Gruevskega, ki se v zadnjem obdobju vse bolj naslanja na Rusijo.
     
  5. Kosovo že nekaj časa pretresajo razkoli med vlado in opozicijo, ki so po ugotovitvah Evropske komisije že lani onemogočali normalno delovanje institutov parlamentarne demokracije. Država zaradi močnega organiziranega kriminala postaja veliko varnostno tveganje. Albanija in Kosovo sta že nekaj časa največja evropska "dobavitelja" džihadističnih skupin v Siriji in Iraku.

-> Žiga Turk: TRUMP!
-> Samo Rugelj: Prigode iz Amerike ali kdo je volil Donalda Trumpa

-> Uroš Urbas: Učna ura za slovenske politike


Od nekdaj peskovnik velikih sil

Iz poročila Evropske komisije je razvidno, da se vse naštete države, z izjemo Hrvaške, ki je dokument kot članice EU seveda ne obravnava, bolj ali manj ubadajo z enakimi težavami: nedelujočo javno upravo, politično podreditvijo pravosodja vsakokratni oblasti, nespoštovanjem medijske svobode in pravic manjšin, korupcijo na najvišji ravni in organiziranim kriminalom, v nekaterih primerih (BiH in Kosovo) pa celo s terorizmom.

Kot take so tudi zaradi težkega ekonomskega položaja močno ranljive in zato zelo dovzetne za zunanje vplive – kot domala vso zgodovino. 

V geopolitiki nekdanje Jugoslavije ima najpomembnejšo vlogo šest držav: ZDA, Rusija, Nemčija, ki je ključni zagovornik širitve EU, Velika Britanija, ki je tradicionalno občutljiva na krepitev nemškega vpliva v regiji, Francija in že nekaj časa tudi Turčija.

Njen predsednik Recep Tayip Erdogan že nekaj let ne skriva želje po širitvi kulturnega, gospodarskega in političnega vpliva na območjih nekdanjega Otomanskega cesarstva, predvsem v BiH in Sandžaku, jugozahodnem delu Srbije s pretežno muslimanskim prebivalstvom.

Združene države Amerike so v mandatu Baracka Obame pozabile na Balkan. Združene države Amerike so v mandatu Baracka Obame pozabile na Balkan. Foto: Reuters

Obama je pozabil na Balkan

ZDA so med predsednikovanjem Baracka Obame svojo pozornost z Balkana umaknile. Za to je obstajalo več razlogov.

Energetsko vse bolj samozadostni Američani že nekaj časa ne želijo več igrati vloge svetovnega policista. Poleg tega so po koncu jugoslovanskih vojn in razglasitvi neodvisnosti Kosova ZDA pozornost preusmerjale na druga krizna žarišča po svetu: v Sirijo, Irak, Libijo, Afganistan in Južno kitajsko morje.

Obama je ukvarjanje z Balkanom skoraj popolnoma prepustil podpredsedniku Joeju Bidenu, ki je v administraciji veljal za enega od največjih poznavalcev regije.

"Američanov v zadnjih letih na območju nekdanje Jugoslavije tako rekoč ni bilo. Daleč najpomembnejšo vlogo je imela Nemčija," je za Siol.net dejal Tim Judah, dolgoletni poročevalec The Economista z Balkana in politični analitik.

Prazen prostor je začela izkoriščati Rusija: deloma zaradi zgodovinske navezanosti na regijo, v kateri je vsaj nekoč videla enega od izhodov do Sredozemlja, deloma pa zaradi nove geopolitične realnosti. ZDA želijo ob pomoči večine držav EU in Nata že od okupacije Krima in začetka spopadov v Ukrajini vpliv Rusije zadržati znotraj njenih meja.


-> Ameriške volitve so poraz za vse analitike
-> Sevniške poti prve dame ZDA
-> Vse o ameriških volitvah


Zakaj jugovzhodna Evropa vse bolj zanima Rusijo
 

Zato Balkan za Rusijo postaja strateško vse bolj pomembno območje. Moskva bi z večjim vplivom v regiji namreč prišla za hrbet zidu držav na črti med Estonijo in vzhodom Ukrajine.

"Jasno je, da želi Moskva povečati svoj vpliv v jugovzhodni Evropi. Do zdaj ni bila tako uspešna, kot se ocenjuje. Čeprav številni v Srbiji in Republiki srbski na zunaj podpirajo Rusijo, je vpliv Moskve v resnici omejen. Najpomembneje, Rusiji ni uspelo zagotoviti kredibilne alternativne poti do ekonomskega razcveta teh držav," je za Siol.net pojasnil James Ker-Lindsay, raziskovalec politike jugovzhodne Evrope na London School of Economics and Political Science (LSE) in avtor več knjižnih del.

Ruski interesi v jugovzhodni Evropi so – enako kot ameriški – najbolj vidni na dveh področjih: v bolj ali manj tihi podpori posameznim političnim opcijam v nekaterih državah in energetiki.

Američani so tako skupaj z Evropsko komisijo v zadnjih letih vložili velikanske napore v blokado plinovoda Južni tok – celo z lomljenjem rok državam, ki so podpisale meddržavne sporazume z Rusijo. Med njimi je bila tudi Slovenija. Hkrati so prav Američani spodbujali projekte, ki bi državam v trikotniku med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem omogočile energetsko osamosvojitev od Rusije: alternativne plinovodne povezave in terminale.
 

Trump je v kampanji poudarjal, da imajo ZDA in Rusija v islamskem terorizmu skupnega sovražnika. Trump je v kampanji poudarjal, da imajo ZDA in Rusija v islamskem terorizmu skupnega sovražnika. Foto: Getty Images

Kaj bo prinesel Donald Trump

Zdaj na geopolitično šahovnico prihaja Donald Trump, ki v Putinu ne vidi grožnje za "svobodni svet".

V kampanji je poudarjal, da imajo ZDA in Rusija skupnega sovražnika v islamskem terorizmu, ki bi ga morale preganjati skupaj. Trump v nasprotnem primeru ni videl smisla nadaljnjega vztrajanja ZDA v Natu, razen če finančnega bremena varovanja Evrope ne bi bolj prevzele preostale članice.

"Če bo Trump zmagal, bo podpiral ali v najboljšem primeru prezrl aktivnosti Rusije v Srbiji, Republiki srbski in BiH," je pred volitvami ugotavljal Michael Heltzl, nekdanji Bidenov svetovalec. Še ostrejši je bil Michael Hayden, nekdanji direktor Cie v obdobju administracije Busha mlajšega: "Trump rutinsko brani svojo sorodno dušo Putina. Njegove besede o Siriji in Islamski državi so odmev Putinovih."

Naši sogovorniki menijo, da je za zdaj prezgodaj napovedati, kakšen vpliv bo imelo Trumpovo predsedovanje na Balkan. "Karkoli je v tem trenutku nemogoče napovedati. Trump zaradi očitnih razlogov verjetno še ve, kje je Slovenija, zagotovo pa na zemljevidu ne zna pokazati preostalih držav v regiji," opozarja Tim Judah.

"Verjamem, da zna na splošno prinesti več bistvenih sprememb ameriški zunanji politiki, ne vem pa, kaj bo to pomenijo za jugovzhod Evrope. Pri Hillary Clinton se je vedelo, da bi se bolj usmerila proti Evropi. Pri Trumpu bo veliko odvisno od tega, kdo bo imenovan za državnega sekretarja," meni James Ker-Lindsay.
 

Rudy Giuliani, nekdanji newyorški župan, ki je trenutno eden od ključnih svetovalcev Trumpove "prehodne" ekipe, bi lahko vsaj kratkoročno imel pomembno vlogo v oblikovanju Trumpovih stališč do Balkana. Rudy Giuliani, nekdanji newyorški župan, ki je trenutno eden od ključnih svetovalcev Trumpove "prehodne" ekipe, bi lahko vsaj kratkoročno imel pomembno vlogo v oblikovanju Trumpovih stališč do Balkana. Foto: Reuters

Kdo je Vučićev kanal do Bele hiše

V ameriških medijih že kroži nekaj imen. Med njimi na primer Paula Dobriansky, podsekretarka za demokracijo in globalne zadeve v obdobju Busheve administracije. Zanimivo je, da so njeni stari starši ukrajinskega rodu. Hkrati je velika poznavalka razmer v vzhodni Evropi in nekdanje Sovjetske zveze.

Vsaj kratkoročno bi lahko imel pomembno vlogo do oblikovanja Trumpovih stališč do Balkana tudi Rudy Giuliani, nekdanji newyorški župan, ki je trenutno eden od ključnih svetovalcev Trumpove "prehodne" ekipe. Giuliani je Vučićev osebni prijatelj. Že leta 2012 ga je obiskal v okviru predvolilne kampanje.

Prav zaradi dejstva, da Trump o regiji v resnici ne ve (še) nič, gre za morebiten močan lobistični kanal, kot ga Srbija že dolgo časa ni imela.


-> Na smučišču, kjer pogled seže vse do morja, čakajo samo še sneg
-> Martinov vikend - dokažimo vozniško zrelost
-> Norišnica pri vulkanizerjih


Srbija, Kosovo in demokrati – priložnost za posel

Do zdaj je bilo ravno nasprotno. Krog Hillary Clinton je imel močne politične zveze s Kosovom. Elektronska pošta z zasebnega strežnika Clintonove razkriva, da jih je nemalokrat izkoriščal tudi za lastne poslovne in lobistične interese.

Vodja štaba Hillary Clinton John Podesta, osrednji "junak" zadnjih razkritij Wikileaksa, je bil tako na plačilnem seznamu srbskega tajkuna Miroslava Miškovića, ki svoje naložbe širi tudi v Slovenijo. Proti Miškoviću so srbske oblasti leta 2013 – že v obdobju Vučića – začele preiskavo zaradi spornih poslov in davčnih utaj. Na vprašanja o njej je moral srbski premier odgovarjati celo ob obisku v Washingtonu.

Spomladi letos pa je Srbijo obiskal general David Petraeus, nekdanji poveljnik ameriške vojske in direktor Cie v obdobju Obame. Prišel je kot direktor finančnega sklada KKR, ki ima velike poslovne načrte v Srbiji in jugovzhodni Evropi. V Sloveniji je lastnik Telemacha, zanimal pa se je tudi za Telekom Slovenije.

Hkrati drži, da je Trump kljub obetom, ki jih morda vzbuja, kot osebnost zelo nepredvidljiv. Konec devetdesetih let je ob letalskih napadih na Srbijo javno pozival k uporabi kopenskih enot.

Trump je kot osebnost zelo nepredvidljiv. Trump je kot osebnost zelo nepredvidljiv. Foto: Getty Images

V prvih mesecih Trumpovega predsedovanja bi tako lahko bilo ključnih več dejavnikov.

Najprej morebitni širši dogovor s Putinom o najbolj perečih vprašanjih: sankcijah, Ukrajini, Siriji, energetiki in gradnji protiraketnega ščita na Poljskem. "Pax" Trump-Putin, ki ga v ruskih medijih ne izključujejo tudi zaradi domnevne osebnostne združljivosti obeh predsednikov, bi pomembno vplival na Balkan.

Še večji vpliv bi imela morebitna upočasnitev ali celo zaustavitev širitve EU, ki bi se lahko zgodila zaradi pojava, ki ga nekateri že označujejo kot trumpizem – krepitve populističnih, nacionalističnih in protekcionističnih gibanj v državah EU. Judah ob tem spomni, da so na Nizozemskem na referendumu zavrnili sporazum z Ukrajino, ki "sploh ni predvidel članstva te države v EU, ampak zgolj okrepljeno sodelovanje".

"Ne vemo, ali bo širitev EU v interesu nove ameriške administracije. Trump je podpiral brexit. Lahko se zgodi, da bo mnenje o EU spremenil, ko bo soočen z resničnostjo svetovne politike. Vsaka upočasnitev širitve EU pa bo zagotovo negativno vplivala na vse države v regiji, ki je precej napredovala prav zaradi obljub o širitvi," opozarja Ker-Lindsay.

"Širitev se ne bo ustavila, zna pa se upočasniti. Nemčija bo pri njej še naprej vztrajala, a bo to težko, ker številni v Evropi ne želijo več ne širitve unije ne beguncev. Gre za občutljivo vprašanje, ki lahko zamaje regijo, predvsem Srbijo," poudarja Judah.

Ker-Lindsay opaža še en pojav: "Občutek je, da so v Evropi ljudje po dolgih letih nacionalizem na lestvici vrednot začeli postavljati pred lastno ekonomsko dobro. Zelo skrb zbujajoče bi bilo, če bi se to spet začelo bolj dogajati na Balkanu."

Britanski zunanji minister Boris Johnson je v četrtek obiskal Srbijo, pred tem pa Prištino. Ugibanj o resničnih motivih obiska je veliko, a kaže, da so v Londonu Kosovo poskušali spodbuditi k dialogu s Srbijo. Britanski zunanji minister Boris Johnson je v četrtek obiskal Srbijo, pred tem pa Prištino. Ugibanj o resničnih motivih obiska je veliko, a kaže, da so v Londonu Kosovo poskušali spodbuditi k dialogu s Srbijo. Foto: Getty Images

Kdo bo zapolnil prostor, ki ga puščajo ZDA?

In zadnje, strateški premiki bodo še naprej odvisni od morebitnega nadaljnjega umikanja ZDA. V tem primeru bi lahko začasno večjo vlogo v regiji prevzeli Francija in Velika Britanija. Njen zunanji minister Boris Johnson je tako v četrtek obiskal Srbijo, pred tem pa Prištino. Ugibanj o resničnih motivih obiska je veliko, a kaže, da so v Londonu Kosovo poskušali spodbuditi k dialogu s Srbijo. Vprašanje Kosova bo ključnega pomena za srbsko približevanje EU.

V najtežjem položaju bi se lahko znašla BiH, ki bi se zelo verjetno še bolj naslonila na Turčijo, svojo edino "tradicionalno" zaveznico. "BiH je visoko disfunkcionalna država zaradi različnih razlogov. Sem velik pesimist, kar zadeva prihodnost države," pojasnjuje Ker-Lindsay, a ne verjame, da ima Republika srbske resnejše možnosti za odcepitev.

Sod smodnika, ki ga lahko spet raznese

Enako meni tudi Judah. "Leta 1992 so imeli srbski in hrvaški voditelji v BiH pri svojih namerah podporo v Beogradu in Zagrebu. Danes je nimajo. Četudi bi Dodik poskusil izvesti odcepitev, ta ni mogoča brez vojne, iz katere bi Republika srbska v najboljšem primeru izšla kot nekakšna Pridnestrska republika v balkanski različici," je utemeljil Judah.

"Žal je zahodni Balkan trenutno zelo nizko na lestvici prednostnih nalog evropske politike." Morda je čas, da se to spremeni, kajti sod smodnika se lahko hitro spet vname.  

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 54
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin