Učna ura za slovenske politike

Vabimo vas, da si ogledate današnja govora ključnih oseb letošnje ameriške volilne kampanje. Za slovenske razmere nepredstavljivo in še nikoli videno, da bi poraženec zmogel v ospredje tako jasno postaviti interes države. Ni prostora za osebni poraz. Ni prostora za objokovanje poraženčevih ran. Kampanja ni bila za enega človeka, bila je za vrednote stranke. S tabo nismo mogli zmagati, poslovi se dostojno, kajti odhajaš v zgodovino.

Govor zmagovalca, 45. predsednika ZDA, Donalda Trumpa

V ZDA je tradicija, da poraženec prizna poraz. Šele nato ima zmagovalec svoj zmagovalni govor. V nobenem od teh govorov ni prostora za obračunavanja z nasprotno stranjo. Kampanja je bila svinjska, pritlehna, krivična, ampak zdaj ni več kampanja, pred državo je nov dan. Govor je namenjen zahvali kandidatovim podpornikom in pogledu v prihodnost. Oba, tako poraženec kot zmagovalec, se trudita na besedni ravni čim bolj združiti razdeljeni narod. Pa čeprav nekaj tisoč zaposlenih iz stranke poraženca ve, da bo izgubilo službo, ker je njihov kandidat izgubil volitve.

To je namreč bistvo gentlemenstva in civiliziranosti: nasprotnik ni nič manj človek, poraženec ni nič manj človek kot zmagovalec. Ko je dvoboj mimo, morata oba še naprej skupaj živeti na istem planetu, v isti državi.

Predsednik je predsednik vseh, tudi tistih, ki se z njim ne strinjajo. Mandat, ki ga je dobil, je časovno omejen - v tem času ima v rokah vzvode, ki mu omogočajo, da favorizira interese večine - vendar ne na račun zatiranja manjšine. Če ne ravna v skladu s temi načeli, potem se bo lahko manjšina morda že na naslednjih volitvah maščevala nad njim in njegovimi ...

Govor poraženke Hillary Rodham Clinton

Si predstavljate, da bi takšen govor, v katerem bi v ospredje postavili interes Slovenije, zmogli Tone Rop, Janez Janša, Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar? Ali pa Lojze Peterle ali Danilo Türk? Daleč so ZDA za Slovenijo ...