Sreda, 16. 6. 2021, 22.00
3 leta, 6 mesecev
Se bo Evropa izognila političnemu pretresu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
8
Nemce septembra letos čakajo zvezne volitve, na katerih bodo izvolili nov zvezni parlament.
Še pred nekaj tedni se je zdelo, da nemški Zeleni drvijo proti zmagi na jesenskih zveznih nemških volitvah, zdaj pa spet zaostajajo za CDU/CSU. Kaj se jim je zgodilo?
Zeleni so v trenutnem sklicu nemškega zveznega parlamenta stranka z najmanj poslanci. A ponovna priljubljenost okoljskih tem, zlasti boja proti podnebnim spremembam (veliko zaslug za to ima švedska najstnica Greta Thunberg), jih je na javnomnenjskih lestvicah pognala krepko navzgor.
Zeleni prvič najbolj priljubljena nemška stranka
Junija 2019, po majskih evropskih volitvah, so Zeleni v anketah prehiteli CDU/CSU in za nekaj časa postali celo najbolj priljubljena stranka v Nemčiji. Takrat je bil njihov glavni zvezdnik sovodja stranka Robert Habeck, za katerega je neki nemški novinar celo dejal, da je prihodnji nemški Kennedy.
Na prvem mestu javnomnenjskih lestvic so se Zeleni znašli tudi aprila letos, in sicer predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je bil padec priljubljenosti CDU/CSU, ki je bil povezan z glasnimi javnimi razprtijami o tem, kdo bo kanclerski kandidat CDU/CSU – vodja CDU Armin Laschet ali vodja bavarske CSU Markus Söder. Na koncu je v igri moči v pogajanjih med CDU in CSU zmagal Laschet, ne pa med nemškimi volivci precej bolj priljubljeni Söder.
Začetni vzpon Baerbockove
Na drugi strani so Zeleni za zaprtimi vrati "diplomatsko" sklenili, da bo njihova kanclerska kandidata na septembrskih zveznih volitvah sovodja stranke Annalena Baerbock. Malce presenetljiva izbira mladostne Baerbockove je prinesla Zelenim še nekaj dodatnih točk na javnomnenjskih anketah.
Dolgo časa je kot samoumevni kanclerski kandidat Zelenih veljal sovodja stranke Robert Habeck. Na koncu pa so se Zeleni, ki se razglašajo za feministično stranko, aprila letos odločili za sovodjo stranke Annaleno Baerbock.
Zdelo se je, da bi lahko Zeleni prvič v zgodovini dobiti v svoje roke kanclerski položaj. To bi bil svojevrstni politični pretres ne samo za Nemčijo, ampak tudi za vso Evropo.
Nepriljubljene zamisli Zelenih odganjajo volivce
A nato je šel voz Zelenih spet navzdol. Razlogov je več. Prvi razlog je malce protislovno tam, kjer se skriva tudi razlog za priljubljenost Zelenih med volivci – v boju proti podnebnim spremembam.
Na splošni, abstraktni ravni je seveda boj proti podnebnim sprememba zelo všečna politika, zalomi pa se, ko je treba ta boj udejanjiti s konkretnimi, podrobnimi ukrepi.
Ko je Baerbockova maja letos v intervjuju za Bild razglabljala o tem, da bi bilo treba v imenu boja proti podnebnim spremembam podražiti poceni letalske prevoze iz Nemčije na priljubljene počitniške destinacije, je njena priljubljenost začela počasi kopneti.
Težave Baerbockove z njenim uradnim življenjepisom
Črni oblaki so se nad Baerbockovo začeli zgrinjati tudi zaradi njenega življenjepisa oziroma CV. Pojavljati so se začele nejasnosti o njeni navedbi, da je mednarodna pravnica oziroma strokovnjakinja za mednarodno pravo.
Zapleti, povezani z njenim življenjepisom, so precej načeli verodostojnost Baerbockove.
V življenjepisu (ta je objavljen na spletu) je imela Baerbockova namreč omenjeno, da je študirala politične vede in javno pravo na Univerzi v Hamburgu med letoma 2000 in 2004. Ni pa imela izrecno napisano, da tega študija ni končala z diplomo. Zdaj je to dodano.
Leta 2005 je nato Baerbockova, ne da bi prej diplomirala, na Londonski šoli za ekonomijo (London School of Economics) magistrirala iz prava (v Londonu je študirala javno mednarodno pravo). Zdaj je doktorandka mednarodnega prava na Svobodni univerzi v Berlinu.
Olepševanje življenjepisa
Še v večje težave je Baerbockova zašla, ko je njen uradni življenjepis vzel pod drobnogled novinar Frankfurter Allgemeine Zeitunga Philip Plickert. Ugotovil je namreč, da ga je Baerbockova, milo rečeno, precej olepšala.
Der CV von Frau #Baerbock mit jede Menge prestigeheischenden „Mitgliedschaften“ fällt bei genauerer Betrachtung in sich zusammen wie ein #Soufflé.
— Philip Plickert (@PhilipPlickert) June 4, 2021
Man nennt das #Hochstapelei. https://t.co/9SvEiJVhjM
Tako je Baerbockova v svojem življenjepisu navedla članstvo v številnih organizacijah, tudi v tistih, kjer sploh ni članica. Tako v resnici ni članica organizacije z imenom German Marshall Fund (GMF), ki neguje čezatlantske povezave med ZDA in Evropo. Z GMF je povezana le tako, da je pred desetimi leti sodelovala na nekem izobraževanju.
Popravljanje napačnih podatkov iz življenjepisa
Tudi ni članica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (v resnici samo od leta 2013 plačuje prispevek nemški organizaciji za pomoč beguncem, ki je povezana z Združenimi narodi), prav tako ni več članica sosveta za čezatlantske odnose na ustanovi Heinrich Böll Stiftung. Te navedbe so v življenjepisu nato popravili.
V nemškem Weltu so nato razkrili, da je napačen še en podatek v življenjepisu Baerbockove, in sicer ta, da je od leta 2005 do leta 2008 delala v Bruslju. V resnici je v prestolnici EU delala od avgusta 2007.
Polom Zelenih na vzhodu Nemčije
Zapleti z življenjepisom so seveda krepko načeli verodostojnost kanclerske kandidatke Zelenih. A zadnjih težav te stranke verjetno ne moremo zgolj povezovati z olepševanjem življenjske in poklicne poti Baerbockove.
Angela Merkel, ki je nemška kanclerka od leta 2005, se bo letos poslovila od kanclerske pisarne. V njeno pisarno se želi vseliti Baerbockova, a kot kaže za zdaj, bo Nemčija po volitvah dobila kanclerja – Armina Lascheta.
Precej hud udarec Zelenim so bile namreč tudi nedavne deželne volitve v vzhodnonemški zvezni deželi Saška-Anhalt. Na njih so preprečljivo zmagali krščanski demokrati s 37,1 odstotka, Zeleni pa so dobili samo 5,9 odstotka glasov in bodo v novem sklicu deželnega parlamenta še vedno najšibkejša stranka.
Zeleni kot zgolj zahodnonemška stranka?
Če so krščanski demokrati močni tako na zahodu kot vzhodu Nemčije, se Zeleni krepijo samo na zahodu, v petih vzhodnih zveznih deželah nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije pa so še vedno obrobna politična sila (edina izjema je morda Brandenburg, kjer so leta 2019 presegli deset odstotkov). To je slaba popotnica za stranko, ki bi rada vladala Nemčiji.
8