Savdskoarabska igra prestolov

Kralj Abdulah, vodilna figura savdskoarabske politike že od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja, je zelo šibkega zdravja. Devetdesetletni kralj se že štiri mesece ni pojavil v javnosti, trenutno pa čas preživlja na počitnicah v Maroku. Čeprav slaboten, ima kralj pred seboj še eno pomembno nalogo –zagotoviti nadaljevanje vladavine savdskoarabske kraljeve dinastije, piše Foreign Policy.

Na svoj odhod se pripravlja že dalj časa. Mlajše prince je imenoval za ministre vse pomembnejših resorjev in za guvernerje vseh pomembnejših provinc, hkrati pa je izvedel še vrsto drugih političnih rošad. Še vedno pa ostaja neodgovorjeno najpomembnejše vprašanje: kdo po novi kralj. Izbrani prestolonaslednik je sicer 77-letni princ Salman, vendar boj za prestol ostaja odprt.

Ključen čas za kraljevino Gre za izjemno pomemben čas za kraljevino. Savdsko politično vodstvo namreč že nekaj časa skrbi vse šibkejši ameriški vpliv na Bližnjem vzhodu, s tega vidika pa je vprašljiva tudi ameriška predanost k zaščiti Savdske Arabije, ki bi bila posebej pomembna v primeru morebitne konfrontacije z Iranom. Savdsko-iransko hladno vojno najbolj nazorno prikazuje položaj v Siriji – Teheran podpira režim, Riad pa upornike.

Pretendentov za prestol v Savdski Arabiji je kar nekaj. Malo pred svojim odhodom v Maroko je Abdulah savdskoarabsko nacionalno gardo reformiral v ministrstvo, s tem pa je njegov 61-letni sin Miteb, sicer poveljnik te vojaške organizacije, postal minister. S to potezo je Miteb v trenutku postal kandidat za kralja. Kljub temu so številni analitiki prepričani, da kralj krone še ni pripravljen ponuditi naslednji generaciji, temveč ima največ možnosti kateri izmed njegovih polbratov.

Američani si želijo na vrhu videti svežo kri Zavezniki Američani sicer že dalj časa pritrjujejo temu, da je na vrhu potrebna sveža kri. Ko je 53-letni princ Mohamed bin Nayef januarja obiskal Washington, so ga Američani sprejeli z največjimi mogočimi častmi, na štiri oči pa se je srečal tako s predsednikom Obamo kot tudi z državno sekretarko Clintonovo. Analitiki si to razlagajo kot namig, da si ZDA za novega kralja želijo prav Mohameda.

Američani imajo več razlogov, da ga favorizirajo. Ne gre zgolj za to, da je pripadnik nove generacije kraljeve družine, Mohamed obenem velja tudi za enega od glavnih arhitektov uspešne kampanje, ki je iz Savdske Arabije izgnala Al Kaido. Hkrati je pravi narodni heroj v Savdski Arabiji, saj je leta 2009 preživel samomorilski teroristični napad v svoji lastni palači. Bratovščina starejših princev si prestol med seboj rada podaja Vendarle se zdi, da čas Mohameda še ni prišel. Bratovščina starejših princev si namreč prestol rada podaja med seboj. V 81 let trajajoči vladavini savdskoarabske kraljeve družine so si namreč krono na ta način predali kar petkrat. Kot mogoča kandidata za prestol sicer omenjajo le dva sinova ustanovitelja države Abdulaziza bin Sauda.

Če pri prenosu oblasti upoštevamo tovrstno sklepanje, ima veliko možnosti za krono 71-letni princ Ahmed, najmlajši izmed mogočnega zavezništva sedmih savdskoarabskih bratov, sinov, ki jih je imel kralj Abdulaziz s Haso bint Ahmad al Sudairi. Tovrsten razplet bi pomenil presenetljiv preobrat za princa Ahmeda, ki ga je kralj Abdulah z mesta notranjega ministra odstavil novembra lani.

Kdo bo preživel koga? Končna odločitev bi po mnenju nekaterih opazovalcev lahko bila tudi povsem pragmatična. Trenutni izbrani prestolonaslednik je princ Salman, prav tako sin Abdulaziza, ki pa je podobno kot Abdulah precej šibkega zdravja. Če bo Salman resnično postal kralj, bo za svojega naslednika zagotovo izbral Ahmeda. Če bi Abdulah preživel Salmana, pa bi zdajšnji kralj za svojega naslednika najverjetneje izbral svojega polbrata Muqrina.

Zapisano je le delček zapletene igre moči, ki se odvija v tej obmorski arabski državi. Njena kraljeva družina se bohoti z nepredstavljivim bogastvom predvsem po zaslugi nafte. Odločitev o novem vladarju je izrazito subjektivna, sprejme pa jo zgolj najvišja kasta kraljeve družine. To tradicijo je sicer nekoliko spremenil kralj Abdulah, ki je leta 2007 ustanovil t. i. Svet zvestobe, ki ga sestavljajo sinovi in vnuki Abdulaziza, njegovi člani pa imajo moč, da zavrnejo oziroma potrdijo kraljevo izbiro za prestolonaslednika.

Izreden pomen za razmerje moči na Bližnjem vzhodu Vendarle se zdi, da je bil svet ustanovljen samemu sebi v namen. Od njegove ustanovitve je namreč kralj izbral dva prestolonaslednika povsem po lastni izbiri. Kralj je najprej za svojega prestolonaslednika imenoval princa Nayefa. Ko je Nayef oktobra 2011 umrl, pa nemudoma še Salmana, brez kakršnegakoli posvetovanja s svetom. Številni menijo, da je zdaj idealni čas, da Abdulah tvega in preseka z novo generacijo na vrhu kraljevine. Odločitev bo izrednega pomena za razmerje moči na Bližnjem vzhodu.