Ponedeljek, 15. 9. 2025, 18.34
1 mesec, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Finski general: Rusko-beloruskim vajam lahko sledi nepričakovan preobrat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,13
Bukarešta je ostro obsodila "neodgovorna dejanja Rusije". Pri obrambnem ministrstvu so poudarili, da ta predstavljajo nov izziv za regionalno varnost in stabilnost na območju Črnega morja ter kažejo na pomanjkanje spoštovanja mednarodnega prava.
Finska pozorno spremlja rusko-beloruske vojaške vaje Zahod-2025, je dejal general Janne Jaakkola, poveljnik oboroženih sil Finske, ki meni, da lahko omenjena vaja prinese "nepričakovan preobrat" in spomnil na leto 2021, " ko so vaje Zahod-21 služile kot osnova za priprave na vojno v Ukrajini – po koncu manevrov so čete ostale na poligonu", je dodal.
20.00 Britanska letala bodo pomagala braniti vzhodno krilo Nata
18.22 Finski general: Rusko-beloruske vojaške vaje lahko prinesejo nepričakovan preobrat
13.48 Rusija svari Nato pred morebitnim varovanjem zračnega prostora Ukrajine
13.13 Nevladniki v poročilu opozarjajo na žrtve kasetnih bomb v Ukrajini
9.35 Rusija vdor drona v romunski zračni prostor označila za ukrajinsko provokacijo
20.00 Britanska letala bodo pomagala braniti vzhodno krilo Nata
Britanska lovska letala bodo sodelovala v Natovi operaciji na Poljskem, namenjeni obrambni vzhodnega krila zavezništva, je danes potrdilo obrambno ministrstvo v Londonu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so navedli na ministrstvu, se bodo misije v okviru operacije Vzhodna straža, katerih del bodo letala britanske vojske Typhoon, začele v prihodnjih dneh. V njej bodo sodelovala še letala Danske, Francije in Nemčije, kot je minuli petek napovedal generalni sekretar Nata Mark Rutte.
"Neodgovorno ravnanje Rusije je neposredna grožnja evropski varnosti in kršitev mednarodnega prava, zato bo Združeno kraljestvo podprlo prizadevanja Nata za okrepitev vzhodnega krila z operacijo Vzhodna straža," je po pisanju Guardiana dejal britanski premier Keir Starmer.
Zveza Nato se je odločila prisotnost na vzhodem krilu zavezništva okrepiti po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor minuli teden, ki mu je sledil odmeven odziv poljskih in zavezniških sil. Starmer je dogodek označil za "izjemno nepremišljeno" potezo Rusije, ki da kaže na to, da predsednika Vladimirja Putina mir ne zanima.
Do manjšega incidenta je nato prišlo tudi v soboto, ko je med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje z Romunijo v romunski zračni prostor vstopil domnevno ruski brezpilotnik.
18.22 Finski general: Rusko-beloruske vojaške vaje lahko prinesejo nepričakovan preobrat
Finska pozorno spremlja rusko-beloruske vojaške vaje Zahod-2025, je dejal general Janne Jaakkola, poveljnik oboroženih sil Finske.
Jaakkola je poudaril, da vaje potekajo v času povečanih varnostnih napetosti. Rusija namreč v Ukrajini vodi agresivno vojno, hkrati pa poskuša destabilizirati zahodne države, kar potrjujejo tudi nedavni vdori ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije.
General je poudaril, da so te manevrske vaje pomembne za Rusijo, saj jasno kažejo njene cilje in razpoložljive vire. "Vojna v Ukrajini ni večja strateška operacija. Rusija ima vire tudi za druge cilje," je dejal Jaakkola. Spomnil je, da so bile prejšnje vaje izvedene pred štirimi leti in so vključevale tudi ruske in beloruske čete.
"Dobro se spomnimo, kako so vaje Zahod-21 služile kot osnova za priprave na vojno v Ukrajini – po koncu manevrov so čete ostale na poligonu," je dodal. Poudaril je, da lahko vajam sledijo "nepričakovani preobrati".
Vaje Zahod-2025 so se začele konec prejšnjega tedna, po navedbah ruskega obrambnega ministrstva pa potekajo na ozemlju Rusije in Belorusije ter na območjih Baltskega in Barentsovega morja od 12. do 16. septembra.
Posledično je Poljska 11. septembra zaprla mejo z Belorusijo, kar je storila, še preden so ruski brezpilotni letalniki kršili poljski zračni prostor. Istega dne je latvijski parlament sprejel sklep o popolnem zaprtju meja z Rusijo in Belorusijo za čas trajanja teh vojaških vaj.
13.48 Rusija svari Nato pred morebitnim varovanjem zračnega prostora Ukrajine
Če se bo zveza Nato odločila za zagotavljanje varovanja ukrajinskega zračnega prostora, bo to vojna napoved Rusiji, je danes opozoril namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev. Obljubil je tudi povračilne ukrepe v primeru financiranja posojil Kijevu iz v EU zamrznjenega ruskega premoženja.
"Uresničitev provokativne ideje Kijeva in drugih idiotov o vzpostavitvi območja prepovedi letenja nad Ukrajino in dovoliti članicam Nata sestrelitev naših dronov, bo pomenila samo eno: vojno Nata proti Rusiji," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisal na družbenem omrežju Telegram.
Potem ko je minuli teden več ruskih dronov kršilo zračni prostor Poljske, je Nato z napotitvijo dodatnih bojnih letal začel krepiti prisotnost v državah na vzhodu zavezništva. Znova se je tudi razvila razprava o razširitvi protizračne zaščite na zahodno Ukrajino.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 sicer Kijev poziva Nato, da bi nad Ukrajino vzpostavil območje prepovedi letenja, za kar pa se iz strahu pred neposrednim spopadom z Moskvo zahodne zaveznice še niso odločile.
Nekdanji ruski predsednik Medvedjev, ki ima kot namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost še vedno veliko moč v Rusiji, je danes tudi zagrozil s povračilnimi ukrepi v primeru financiranja posojil Kijevu za obnovo iz v EU zamrznjenega ruskega premoženja.
Moskva bo sodno preganjala odgovorne članice EU in politike "na vseh možnih mednarodnih in nacionalnih sodiščih," pa tudi izvensodno, je dejal.
To je dejal potem, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v letnem nagovoru v Evropskem parlamentu pozvala k iskanju nove rešitve za uporabo prihodkov od upravljanja več sto milijard evrov vrednega ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, da bi z njimi financirali povojno obnovo Ukrajine. Del teh sredstev sicer unija že zdaj namenja za podporo Ukrajini.
13.13 Nevladniki v poročilu opozarjajo na žrtve kasetnih bomb v Ukrajini
Kasetno strelivo je v treh letih in pol od začetka ruske invazije v Ukrajini ubilo ali ranilo več kot 1200 ljudi, je danes ob objavi poročila na to temo zapisala skupina nevladnih organizacij, ki se zavzema za ukinitev tovrstnega orožja. Opozarjajo tudi, da so mednarodne norme in konvencije na tem področju vse bolj ogrožene.
Samo lani so v Ukrajini zabeležili 208 mrtvih ali ranjenih zaradi kasetnega streliva, skupno po vsem svetu pa 314, je v danes objavljenem poročilu še opozorila mreža nevladnih organizacij ICBL-CMC, ki se zavzema za ukinitev kasetnega streliva in min.
Avtorji poročila so ob tem opozorili, da je dejansko število verjetno višje, saj pri mnogih incidentih ali smrtih uradno ne potrdijo povezave s kasetnim strelivom.
Kasetne bombe je mogoče izstreliti na različne načine, bodisi s tal ali iz letal, zanje pa je značilno, da po eksploziji izstrelka v zraku nad široko območje padejo številne manjše bombe. Te nato lahko eksplodirajo takoj po padcu, lahko pa ostanejo na tleh in se praktično spremenijo v mine, ki jih lahko raznese tudi več let ali celo desetletij kasneje.
"Civilisti po vsem svetu še naprej izgubljajo življenja in ude zaradi kasetnega streliva, celo zaradi orožja, ki je bilo uporabljeno pred desetletji," je opozoril predstavnik organizacije Human Rights Watch (HRW) in eden od avtorjev poročila Mark Hiznay.
Rusija glede na navedbe v poročilu že od začetka vojne v Ukrajini redno uporablja tovrstno orožje, večkrat pa je kasetno strelivo uporabila tudi Ukrajina.
Nobena od držav ni med več kot 120 podpisnicami konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008. Med njimi ni niti ZDA, ki so leta 2023 sprejele sporno odločitev o dobavi kasetnega streliva Ukrajini in ji od takrat zagotovile najmanj sedem pošiljk.
Koalicija ICBL-CMC ob tem opozarja na ogrožena prizadevanja za vzpostavitev in upoštevanje mednarodnih norm, ki bi stigmatizirale uporabo kasetnega streliva.
Njihove skrbi so letos dodatno okrepile evropske države blizu meje z Rusijo. Litva je marca postala prva država, ki je ob sklicevanju na "skrbi zaradi ruske agresije" odstopila od konvencije o prepovedi protipehotnih min, enako potezo so nato napovedale še Poljska, Latvija, Estonija in Finska.
9.35 Rusija vdor drona v romunski zračni prostor označila za ukrajinsko provokacijo
Z ruskega veleposlaništva so v nedeljo še sporočili, da vsa dejstva kažejo, da je bila namerna provokacija režima v Kijevu. Dodali so, da Bukarešta ni konkretno in prepričljivo odgovorila na vprašanja, ki jih je postavila Rusija.
On 13 September, at 18:05 hours, two F-16 aircraft from the 86th Air Base, Fetești, were scrambled on an Air Policing mission to monitor the air situation near the border with 🇺🇦, following 🇷🇺 strikes on 🇺🇦 Danube infrastructure.https://t.co/1gz3hUncsG
— MApN (@MApNRomania) September 14, 2025
O tem smo poročali v spodnjem prispevku:
Romunija je v soboto zvečer aktivirala vojaška letala, potem ko je iz sosednje Ukrajine v njen zračni prostor ob meji vstopil ruski dron, so sporočili z obrambnega ministrstva v Bukarešti. Pojasnili so, da brezpilotnika niso sestrelili, saj je ta po posredovanju dveh lovcev F-16 že prej zapustil romunski zračni prostor.
