Četrtek, 16. 3. 2023, 7.01
1 leto, 1 mesec
386. DAN VOJNE V UKRAJINI
Odziv Ukrajine na požar v FSB: Se ne vmešavamo, ampak gledamo z zadovoljstvom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
108
Stavba, ki jo v mestu Rostov uporablja ruska varnostno-obveščevalna služba FSB, je v plamenih. Dramatični posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo velik požar, ki je zajel dele stavbe, dim pa je viden po vsem mestu. Na dogodek o požaru se je odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Dejal je, da "požar jasno nakazuje, da gre za manifestacijo panike, oslabitve nadzora moči in prehoda Ruske federacije v velik notranji konflikt. Ukrajina se ne vmešava, ampak gleda z zadovoljstvom."
Any FSB building that burns or explodes in RF, particularly in Rostov region, clearly indicates that this is a manifestation of panic, weakening of power control and RF’s transition to a major internal conflict. Ukraine doesn’t interfere, but watches with pleasure...
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 16, 2023
17.21 Kitajska pozvala Kijev in Moskvo k čimprejšnji obnovi mirovnih pogovorov
16.40 Ukrajina: Z zadovoljstvom gledamo na požar v stavbi FSB
16.34 Komisija ZN ugotovila vrsto ruskih vojnih zločinov med vojno v Ukrajini
14.53 Poljska bo Ukrajini v prihodnjih dneh predala štiri bojna letala
13.55 Scholz: Za Ukrajino še posebej pomembna hitra dobava streliva
12.15 Poljska razbila rusko vohunsko mrežo
11.40 Zagorela stavba ruske varnostno-obveščevalne službe
11.10 Proruski vodja republike Doneck: Ukrajinska vojska ne zapušča Bahmuta
8.55 Ruska vojska poškodovala več stanovanjskih hiš
8.52 Nove eksplozije v Hersonu, alarm za zračni napad
7.03 Kanada bo Ukrajini poslala strelivo in protiletalske rakete
6.54 Rusija se pripravlja na mobilizacijo 400 tisoč vojakov
17.21 Kitajska pozvala Kijev in Moskvo k čimprejšnji obnovi mirovnih pogovorov
Kitajski zunanji minister Qin Gang je Kijev in Moskvo danes pozval, naj čim prej znova začneta mirovne pogovore. V telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo je izrazil zaskrbljenost Kitajske, da bi se konflikt "lahko stopnjeval in ušel izpod nadzora", so sporočili v Pekingu.
Vodja kitajske diplomacije je po navedbah Pekinga v pogovoru s Kulebo strani pozval, naj "čim prej" nadaljujeta mirovne pogovore.
"Kitajska je zaskrbljena, da bi se kriza lahko zaostrila in ušla izpod nadzora," je glede na izjavo, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo v Pekingu, dejal Qin.
Peking upa, da bosta Ukrajina in Rusija ostali mirni, zadržani in čim prej obnovili mirovne pogovore, je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
To je bil prvi uradni pogovor med Kulebo in Qinom, odkar je slednji decembra prevzel položaj kitajskega zunanjega ministra.
16.40 Ukrajina: Z zadovoljstvom gledamo na požar v stavbi FSB
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je komentiral velik požar v stavbi FSB v regiji Rostov v Rusiji.
"Požar jasno nakazuje, da gre za manifestacijo panike, oslabitve nadzora moči in prehoda Ruske federacije v velik notranji konflikt. Ukrajina se ne vmešava, ampak gleda z zadovoljstvom," je dejal Podoljak in distanciral Ukrajino od incidenta.
16.34 Komisija ZN ugotovila vrsto ruskih vojnih zločinov med vojno v Ukrajini
Rusija je od začetka invazije v Ukrajini zagrešila vrsto vojnih zločinov, pa tudi morebitne zločine proti človečnosti, ki jih je treba dodatno preiskati, je ugotovila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija o Ukrajini. Ni pa ugotovila genocida, je danes povedal vodja komisije Erik Mose na novinarski konferenci v Ženevi.
Mose je pojasnil, da tričlanska komisija ni ugotovila, da je v Ukrajini prišlo do genocida, da pa so ugotovili, "da obstajajo nekateri vidiki, ki lahko sprožijo vprašanja v zvezi s tem zločinom". Če bodo še kaj ugotovili, bo odvisno od tega, ali jim bodo aprila podaljšali mandat, je njegovo izjavo povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Preiskovalna komisija, ki jo je Svet Združenih narodov za človekove pravice ustanovil pred letom dni, je v svojem prvem poročilu ugotovila, da so ruske oblasti ob začetka ruske invazije februarja lani v več regijah v Ukrajini zagrešile številne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, med katerimi številne pomenijo vojne zločine.
Mednje sodijo napadi na civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo, namerni poboji, nezakonito zapiranje, mučenje, posilstva in drugo spolno nasilje ter nezakonite premestitve in deportacije otrok na območja pod ruskim nazorom v Ukrajini ali v Rusijo, so sporočili iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice.
Po podatkih Kijeva so v Rusijo doslej deportirali 16.221 ukrajinskih otrok.
Preiskovalci števila niso mogli potrditi, izpostavili pa so obstoj kazalcev, da so ruski uradniki nameščali ukrajinske otroke v ustanove in rejniške domove ter jim dali rusko državljanstvo, poroča AFP.
Po mnenju komisije bi lahko napadi ruskih sil na ukrajinsko energetsko infrastrukturo od 10. oktobra lani do februarja letos, ki so bili "obsežni in sistematični", pomenili zločine proti človečnosti, zato bi jih bilo treba dodatno preiskati. Zaradi napadov so milijoni ljudi nekaj časa ostali brez elektrike ali ogrevanja, zlasti v času nizkih temperatur.
Zločine proti človečnosti bi lahko pomenile tudi metode mučenja nekaterih kategorij ljudi, ki so jih ruske oblasti pridržale v posebnih objektih v Rusiji in Ukrajini. Komisija je na območjih pod ruskim nadzorom ugotovila tudi vzorec razširjenega nezakonitega pridržanja ljudi in namerno ubijanje civilistov.
Komisija je ugotovila tudi številne primere posilstev ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ki jih je izvedla ruska stran med preiskavami hiš in nezakonitim pridržanjem. Spolno nasilje in grožnje z njim so tudi pomemben del mučenja.
Komisija, ki je pri pripravi poročila obiskala 56 krajev ter opravila pogovore s 348 ženskami in 247 moškimi, je dokumentirala tudi manjše število kršitev ukrajinskih oboroženih sil, vključno z verjetnimi neselektivnimi napadi, ter dva primera vojnih zločinov, ko so ruske vojne ujetnike ubile, ranile in mučile.
14.53 Poljska bo Ukrajini v prihodnjih dneh predala štiri bojna letala
Poljska bo Ukrajini v prihodnjih dneh predala štiri popolnoma operativna letala tipa MiG-29 sovjetske izdelave, je danes napovedal poljski predsednik Andrzej Duda in dodal, da ima Poljska trenutno približno ducat tovrstnih letal. Poslana letala naj bi Varšava nadomestila z južnokorejskimi letali FA-50 in ameriškimi F-35.
"V prihodnjih dneh bomo Ukrajini najprej predali /.../ štiri popolnoma operativna letala," je novinarjem po pogovorih s češkim predsednikom Petrom Pavlom povedal Duda. Dodal je, da so preostala letala trenutno na servisu in da jih bodo Ukrajini poslali zaporedoma, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Kot je še dejal, so letala v dobrem stanju, ukrajinske posadke pa bi jih lahko upravljale brez dodatnega usposabljanja. Po besedah Dude ima Poljska sicer trenutno ducat letal MiG-29, ki jih je na začetku devetdesetih let minulega stoletja prevzela od Nemške demokratične republike.
Svoja letala istega tipa naj bi bila pripravljena v dogovoru z evropskimi partnerji Ukrajini odstopiti tudi Slovaška, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Lovce MiG-29, ki jih bodo poslali v Ukrajino, bo Poljska nadomestila z južnokorejskimi letali FA-50 in ameriškimi F-35, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oblasti v Varšavi že dolgo javno izražajo pripravljenost na pomoč Ukrajini tudi z bojnimi letali, glede česar pa ni konsenza pri članicah zveze Nato. "Letala MiG želimo poslati Ukrajini kot del širše koalicije," je danes dejal poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v torek dejal, da bi Poljska lahko lovce Ukrajini dobavila v štirih do šestih tednih. Pred tem je pripravljenost Varšave, da Kijevu pošlje omenjena letala, že izrazil predsednik Duda.
Poljska sicer velja za eno največjih podpornic Ukrajine od začetka ruske invazije, zaveznice iz zveze Nato in EU pa je večkrat pozvala k povečanju vojaške pomoči Kijevu.
13.55 Scholz: Za Ukrajino še posebej pomembna hitra dobava streliva
Nemški kancler Olaf Scholz je danes v govoru v bundestagu napovedal nadaljnje dobave orožja Ukrajini. Poudaril je, da je še posebej pomembno, da zahodne države Ukrajini hitro zagotovijo potrebno strelivo, in zagotovil, da se bo Nemčija skupaj s partnerji iz EU dogovorila o nadaljnjih ukrepih na tem področju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Še posebej pomembno je, da Ukrajini hitro zagotovimo potrebno strelivo," je v tradicionalnem govoru v bundestagu pred vrhom EU prihodnji teden poudaril Scholz in dodal, da se bo Nemčija skupaj s partnerji iz EU odločila o "nadaljnjih ukrepih za dosego še boljše in neprekinjene oskrbe" ukrajinskih sil.
V luči tega je nemški kancler izrazil pripravljenost Nemčije, da svoje projekte nabave odpre za druge članice EU. Nemčija sicer Ukrajini že zagotavlja znatno pomoč v orožju. Konec februarja so iz Berlina sporočili, da bodo Ukrajini dobavili dodatne štiri tanke leopard, s čimer se je število nemških tankov, namenjenih Ukrajini, povečalo s 14 na 18.
Kijev naj bi sicer po lastnih navedbah potreboval 350.000 izstrelkov za havbice na mesec, da bi se lažje uprl ruskim silam in lahko začel protiofenzivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
12.15 Poljska razbila rusko vohunsko mrežo
Poljska protiobveščevalna služba ABW je razbila vohunsko mrežo, ki je delala za Rusijo, je danes sporočil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Po poročanju zasebnega radia RMF FM so poljske oblasti pridržale šest ljudi, osumljenih, da so na pomembnih prometnih poteh, ki se uporabljajo za dostavo pomoči Ukrajini, namestili skrivne kamere.
"Celotna mreža je bila uničena," je za poljski javni radio PR1 povedal Blaszczak. "To je bila vohunska skupina, ki je zbirala informacije za tiste, ki so napadli Ukrajino," je dodal.
Poljski notranji minister Mariusz Kaminski naj bi imel danes ob 11. uri tiskovno konferenco, na kateri bo govoril o domnevni operaciji vohunske skupine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju radia RMF FM so oblasti aretirale šest ljudi, osumljenih, da so na pomembnih prometnih poteh v Podkarpatski regiji na jugovzhodu države namestili več deset skrivnih kamer, predvsem na odsekih železnic, ki vodijo na jugovzhod proti Ukrajini, pa tudi v bližini manjšega regionalnega letališča Rzeszow-Jasionka, ki se uporablja za predajo zahodne vojaške in humanitarne pomoči ukrajinski strani, poroča britanski BBC.
Po navedbah RMF FM so oblasti okrepile varovanje železnic in strateške infrastrukture, še navaja AFP.
Poljska je sicer ena najmočnejših zaveznic Ukrajine, njene varnostne sile pa so od začetka ruske invazije februarja lani aretirale že več ljudi, osumljenih vohunjenja za Rusijo.
11.40 Zagorela stavba ruske varnostno-obveščevalne služba
Stavba, ki jo v mestu Rostov uporablja ruska varnostna-obveščevalna služba FSB, je v plamenih. Dramatični posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo velik požar, ki je zajel dele stavbe, dim pa je viden po vsem mestu.
Prebivalci enega največjih mest v državi so pred požarom slišali močno eksplozijo. Reševalci so na kraju požara.
Mesto Rostov na Donu ima 1,1 milijona prebivalcev in je upravno središče Rostovske oblasti, od leta 2000 pa tudi Južnega zveznega okrožja. Prijel se ga je tudi vzdevek južne prestolnice Rusije.
O požaru poročajo tudi ruski mediji, ki se sklicujejo na informacije reševalnih služb.
FSB je ruska varnostno-obveščevalna služba in je odgovorna za protiobveščevalno dejavnost, varovanje meja in boj proti terorizmu.
11.10 Proruski vodja republike Doneck: Ukrajinska vojska ne zapušča Bahmuta
Denis Pušilin, proruski vodja republike Doneck, ki si jo je Rusija enostransko priključila septembra lani, je za rusko državno tiskovno agencijo Tass povedal, da ne vidi znakov, da bi se Ukrajina umikala iz Bahmuta.
"Razmere v Bahmutu so še vedno zapletene in težke. Ne vidimo znakov, da bi sovražnik umikal svoje enote," je dejal.
Zatrdil je, da imajo ukrajinske sile težave z oskrbo s strelivom, hrano ali okrepitvami, saj je cesta proti Bahmutu z ukrajinske strani pod nadzorom najemniške skupine Wagner.
8.55 Ruske sile poškodovale več stanovanjskih hiš
Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je sporočil, da je ruska vojska ponoči uničila in poškodovala več stanovanjskih hiš in infrastrukturnih objektov v dveh naseljih v regiji.
8.52 Nove eksplozije v Hersonu, alarm za zračni napad
Ukrajinski mediji poročajo, da je v mestu Herson odjeknilo več eksplozij. V več delih Ukrajine se je tudi oglasil alarm za zračni napad.
7.03 Kanada bo Ukrajini poslala strelivo in protiletalske rakete
Kanada bo v okviru najnovejše vojaške pomoči Kijevu poslala približno osem tisoč kosov topniškega streliva in rakete za protizračno obrambo, je sporočilo kanadsko obrambno ministrstvo.
6.54 Rusija se pripravlja na mobilizacijo 400 tisoč vojakov
Ruski Radio Svoboda, ki se sklicuje na več regionalnih medijev, poroča, da naj bi Rusija načrtovala mobilizacijo 400 tisoč novih vojaških obveznikov. Nov val mobilizacije naj bi začeli 1. aprila.
Po navedbah radia je rusko obrambno ministrstvo regijam že poslalo ukaze, v katerih je določeno število vojaških obveznikov, s katerimi morajo podpisati vojaške pogodbe.
Večino dela bodo opravili vojaški uradi, za izvajanje načrta pa bodo odgovorni guvernerji, je navedeno v poročilu.
108