Torek, 26. 11. 2024, 15.27
2 meseca, 1 teden
Rusi vračajo udarec: na Ukrajino izstrelili rekordno število dronov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,03
Poškodovane so ključna infrastruktura in stanovanjske stavbe.
Ruska vojska je ponoči več ukrajinskih regij napadla s 188 brezpilotnimi letalniki in štirimi raketami, so danes sporočile ukrajinske sile in dodale, da gre za rekordno število izstreljenih dronov. Napadi so poškodovali številne objekte in ključno infrastrukturo. Medtem je britanski zunanji minister David Lammy je v luči razprav o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajino zatrdil, da njegova država ne bo poslala svojih enot v Ukrajino
17.30 Moskva več britanskim ministrom prepovedala vstop v Rusijo
13.20 Nehammer v pogovoru s Trumpom omenil tradicijo Avstrije kot mirovne posrednice
12.18 Britanski zunanji minister izključil napotitev vojakov v Ukrajino
10.10 Rusija ponoči napadla Ukrajino z rekordnimi 188 droni
17.30 Moskva več britanskim ministrom prepovedala vstop v Rusijo
Ruske oblasti so danes več ministrom britanske vlade prepovedale vstop v državo, s čimer so se po lastnih besedah odzvale na rusofobno politiko Londona, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je Moskva danes zaradi domnevnega vohunjenja iz države izgnala neimenovanega britanskega diplomata, kar so na Otoku obsodili.
Prepoved vstopa v Rusijo velja za britansko finančno ministrico Rachel Reeves, namestnico premierja Angelo Rayner, notranjo ministrico Yvette Cooper in več drugih članov britanske laburistične vlade, navaja AFP.
Ob tem je Moskva danes na podlagi obtožb o vohunjenju iz države izgnala neimenovanega britanskega diplomata, rusko zunanje ministrstvo pa je v povezavi s tem na pogovor poklicalo veleposlanika Združenega kraljestva v Rusiji Nigela Caseyja, je za rusko tiskovno agencijo Tass povedala tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova.
Po navedbah agencije Tass, ki se sklicuje na rusko varnostno službo FSB, je diplomat med drugim ob vstopu v državo navedel lažne podatke in s tem kršil rusko zakonodajo. V Londonu so obtožbe o vohunjenju zavrnili kot zlonamerne in neutemeljene.
"To ni prvič, da Rusija zlonamerno in neutemeljeno obtožuje naše osebje," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Londonu in napovedal, da se bodo na potezo Moskve odzvali.
Zaostrovanje diplomatskih odnosov med Rusijo in Združenim kraljestvom v senci vojne v Ukrajini sicer poteka že dalj časa.
Med drugim so britanske oblasti maja izgnale obrambnega atašeja na podlagi obtožb, da je sodelavec ruske vojaške obveščevalne službe. Moskva se je na potezo odzvala z izgonom britanskega obrambnega atašeja v Rusiji.
Septembra so nato ruske oblasti zaradi domnevnega vohunjenja, ogrožanja varnosti in subverzivnih dejavnosti šestim britanskim diplomatom preklicale akreditacije.
13.20 Nehammer v pogovoru s Trumpom omenil tradicijo Avstrije kot mirovne posrednice
Avstrijski kancler Karl Nehammer je v telefonskem pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ponedeljek zvečer omenil tradicijo Avstrije kot posrednice v dialogu med državami. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se je Dunaj znova ponudil kot možno prizorišče mirovnih pogajanj za končanje vojne v Ukrajini.
Kot je kancler danes sporočil na družbenem omrežju X, so bili v ospredju pogovora s Trumpom energetska varnost, sodelovanje z ZDA na gospodarskem in obrambnem področju ter vloga Avstrije kot "mesta mednarodnega dialoga".
Po poročanju avstrijske radiotelevizije ÖRF, ki se sklicuje na informacije iz kanclerjevega urada, je Nehammer Trumpa tudi povabil na obisk v Avstrijo. Obenem naj bi Trumpa, ki bo 20. januarja prihodnje leto prisegel za drugi mandat, zanimalo, kakšni so Nehammerjevi vtisi o osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Avstrijski kancler je namreč nekaj tednov po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022 obiskal Moskvo in Kijev, da bi poiskal diplomatske rešitve za konflikt.
Trump naj bi v pogovoru tudi izkazal zanimanje za možnost končanja vojne v Ukrajini, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Nekdanji in prihodnji predsednik ZDA je v preteklosti večkrat dejal, da bi lahko vojno v Ukrajini končal v 24 urah.
Avstrija je članica EU, ni pa članica zveze Nato, vendar podpira vse sankcije proti Rusiji. Nehammer je eden od vodilnih evropskih politikov, ki poziva k čim prejšnjim pogovorom z Moskvo.
12.18 Britanski zunanji minister izključil napotitev vojakov v Ukrajino
Britanski zunanji minister David Lammy je v luči razprav o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajino zatrdil, da njegova država ne bo poslala svojih enot v Ukrajino. Do ministrovih izjav prihaja po medijskih poročilih, da Velika Britanija in Francija razmišljata o tej možnosti, še zlasti spričo morebitnega zmanjšanja ameriške podpore Kijevu.
Francoski časnik Le Monde je v ponedeljek poročal, da Francija in Velika Britanija "ne izključujeta" napotitve vojakov in zasebnih vojaških podjetij v Ukrajino, pri čemer se sklicuje na neimenovane vire.
Razprava o napotitvi vojakov v Ukrajino je po poročanju časnika znova oživela po obisku britanskega premierja Keira Starmerja v Franciji ob obeležitvi dneva premirja 11. novembra.
Vendar pa je Lammy v pogovoru za italijansko La Repubblico, Le Monde in nemški Die Welt ob robu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov G7 v Italiji, ki se danes zaključuje, dejal, da se dolgoletno stališče Združenega kraljestva ni spremenilo in da ne bodo pošiljali vojakov v Ukrajino.
"Zelo jasno povemo, da smo pripravljeni in še naprej podpiramo Ukrajince, zlasti z usposabljanjem, vendar obstaja dolgoletno stališče, da britanskih čet ne pošiljamo na bojišče," je dejal vodja britanske diplomacije.
Podobno je tudi tiskovni predstavnik premierja Starmerja zatrdil, da "ni načrtov" za pošiljanje vojakov v Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je sicer v pogovoru za britanski BBC v nedeljo dejal, da ne bi smelo biti omejitev pri podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Na vprašanje, ali to lahko pomeni tudi napotitev francoskih enot v boj, pa je odgovoril: "Ne zavračamo nobene možnosti."
Napetosti med Rusijo in Zahodom so se v zadnjih dneh močno zaostrile, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden Ukrajini dovolil uporabo raket dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji.
Razprave o napotitvi vojakov v Ukrajino je ponovno obudila tudi vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo januarja prihodnje leto in njegove izjave o morebitnem končanju podpore Ukrajini.
10.10 Rusija ponoči napadla Ukrajino z rekordnimi 188 droni
Ruska vojska je ponoči več ukrajinskih regij napadla s 188 brezpilotnimi letalniki in štirimi raketami, so danes sporočile ukrajinske sile in dodale, da gre za rekordno število izstreljenih dronov. Napadi so poškodovali številne objekte in ključno infrastrukturo. O žrtvah za zdaj ne poročajo.
"Med nočnim napadom je sovražnik izstrelil rekordno število brezpilotnih letalnikov," so sporočile ukrajinske letalske sile in navedle, da je Moskva napadla s 188 droni in štirimi raketami iskander-M. Zračna obraba je sestrelila 76 dronov nad 17 regijami, 95 dronov pa so izgubili z radarjev oziroma so jih prestregli z elektronskim motenjem.
"Na žalost so bili zaradi množičnih napadov z droni v več regijah prizadeti objekti ključne infrastrukture, poškodovane so bile zasebne in stanovanjske stavbe," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala vojska.
O napadih z droni je danes poročalo tudi rusko obrambno ministrstvo, ki navaja, da je zračna obramba ponoči nad šestimi regijami in ukrajinskim polotokom Krim sestrelila skupno 39 ukrajinskih dronov, od tega 24 nad Rostovom. Po navedbah lokalnih oblasti napadi na regijo, ki meji na Ukrajino, niso terjali žrtev.
Preostale ukrajinske drone je zračna obramba prestregla v Brjansku, Belgorodu, Kursku, Voronežu, Orjol in Krimu, poroča španska tiskovna agencija EFE.
